Tradicionalno počastili obletnico poboja borcev prve krške čete v gozdu Dobrava

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

https://www.posavskiobzornik.si/images/imgKatalogIzdelek/min/388759.JPG
Objavljeno: Torek, 29.07.2025    Rubrika: NOVICE Redakcija
DSC_7498

Med intonacijo slovenske himne na začetku spominske slovesnosti, ki so jo zaradi nestanovitnega vremena opravili pod streho lovskega doma

S komemoracijo pri lovskem domu LD Brežice v gozdu Dobrava pri Bukošku so na zadnjo julijsko soboto tradicionalno počastili borce prve krške čete, ki jih je okupator kruto pomoril sredi gozda nedaleč stran. Letos je bil slavnostni govornik dr. Milan Jazbec, diplomat in nekdanji dolgoletni veleposlanik.

»30. julija bo minilo 84 let od neusmiljenega poboja talcev prve krške čete v gozdu Dobrava. To so bili pogumni fantje, ki so se med prvimi uprli fašističnemu nasilju, zato je prav, da se jih vedno znova spomnimo in vsako leto pripravimo spominsko slovesnost,« je uvodoma dejala povezovalka Ida Ostrelič ter navedla vseh deset imen, ki so napisana na spomeniku sredi gozda: Anton Preskar, Ivanka Uranjek – Angelca, Franc Kastelic, Franc Preskar, Jože Grabar, Milan Kaplan, Peter Jernejec, Rajko Kastelic, Zdenko Kaplan in Rado Kaplan. »Njihova imena nam bodo za vedno vtisnjena v spomin, saj so zaradi izdajstva prehitro ugasnila njihova življenja,« je ob tem dodala.

DSC_7510

Predsednik ZBV NOB Brežice Tadej Škof

Škof osvetlil takratne dogodke v povezavi s krško četo, ki je doživela dvojno izdajo

Predsednik ZBV NOB Brežice Tadej Škof, ki je kot prvi nagovoril zbrane, je najprej omenil, da si spomin na prve krške žrtve organizacijsko izmenjujeta ZBV NOB Krško in ZBV NOB Brežice, letos je bilo na vrsti brežiško združenje. »Priča smo težkim časom, v katerih določeni ljudje ne ločijo več fašizma, nacizma in domačih izdajalcev od bork in borcev za svobodo, za domovino, za našo državo. Pa se dajmo vprašati, zakaj. Mogoče zaradi kapitala, pohlepa, prevlade ali pa želje po oblasti? Treba se je vprašati, zakaj je črni škorenj fašistov stopil na naša tla. Mogoče zato, ker smo govorili slovensko, pisali slovensko, ker smo bili na svoji zemlji ter so nas želeli zasužnjiti in izbrisati? Odgovor nam je vsem jasen. Želja po oblasti in obvladovanju kapitala. Žalostno, da več kot 80 let po vojni tudi v naši domovini Sloveniji še kar slišimo besede fašistov, nacistov, in kar je največja sramota, domačih izdajalcev o tem, da vojna ni bila poštena ter da so partizani krivi za številne nedolžne žrtve. Mogoče res, da vojne niso poštene, a tega si ni izbral naš narod, ampak smo se bili prisiljeni braniti proti največjemu zlu tistega časa, to je fašizmu, nacizmu in navsezadnje tudi domačim izdajalcem. In tako je bilo tudi v Krškem,« je poudaril Škof in nadaljeval, da so bile priprave na oboroženi odpor v Krškem povezane z delovanjem skupine ljudi v obdobju pred razpadom Jugoslavije in po njem. Prvo uporniško skupino je v Krškem zbral Peter Jernejec in ustanovil skupino, ki se je zbirala v gozdu Žvika nad Krškim, kjer so snovali prve akcije.

DSC_7535

Slavnostni govornik dr. Milan Jazbec

»Pomanjkanje previdnosti in neizkušenost, pa seveda dvojna izdaja … vse to je bilo krivo, da je okupator skupino, ki je imela vse značilnosti zgodnjega partizanstva, uničil že v začetku njenega delovanja. 28. julija 1941 je Ivanka Uranjek – Angelca prinesla v Krško propagandno gradivo in navodila za delovanje krške skupine. V brivskem lokalu, kjer je iskala Rada Kaplana, pa je pozabila torbo s tem gradivom. Frizerski pomočnik je torbo odnesel na policijo in skupina je bila izdana. Skupina je dobila informacijo, da je izdana, zato so sklenili, da se bodo naslednji dan umaknili čez nemško-italijansko mejo. A žal je bil ta dan za njih usoden. Nemci so jih v jutranjih urah zajeli. Njihovo skrivališče je izdal cestni delavec. Spet izdaja. V večernih urah so jih pripeljali v sodnijske zapore v Krškem ter jih vso noč zasliševali in mučili. Zgodaj zjutraj, 30. julija 1941, so jih s tovornjakom pripeljali tukaj, nedaleč stran in jih ustrelili,« je opisal takratne tragične dogodke. Po njegovih besedah z usmrtitvijo prvih organizatorjev odpora okupator ni zatrl uporniške misli in dejanj v posavskem prostoru, je pa s tem pretrgal življenjsko nit desetih mladih Slovencev, ki so prispevali svoj kamenček v mozaiku svobode.

DSC_7561

Med recitatorji v kulturnem programu je bil tudi častni predsednik ZBV NOB Brežice Stane Preskar.

Brežiška podžupanja Mojca Florjanič, tudi članica ZBV NOB Brežice, je v svojem nagovoru med drugim navedla, da jo vsako leto, ko se vrača na ta kraj, vedno znova stisne pri srcu, »kajti tu ni le zemlja, na kateri stojimo, tu je svetišče, tu so koraki in dejanja naših prednikov, ki so verjeli, da je vredno umreti za svobodo, in tu je tišina, ki govori glasneje kot besede, tišina, ki nam šepeta imena padlih, katerih življenjska zgodba se je končala tako zelo prezgodaj, a njihovo sporočilo tako globoko živi naprej«. Povedala je, da ustreljeni niso bili le borci, ampak je bila ustreljena tudi prihodnost, ki je nikoli niso poznali. »A z njihovo smrtjo se zgodba ni končala, nasprotno, z njihovo smrtjo se je začela naša dolžnost do čuvanja spomina, dolžnost do prave resnice, ki se jo danes tako zelo izkrivlja, in dolžnost, da ohranimo vrednote, za katere so na teh, naših tleh, za našo svobodo padla življenja naših prednikov,« je še izpostavila Florjanič.

DSC_7578

Tovariško druženje po koncu slovesnosti

Jazbec: Ob obletnici konca vojne naredite veliko mednarodno proslavo

Letošnji slavnostni govornik, dolgoletni veleposlanik RS dr. Milan Jazbec, ki je bil včasih doma v Spodnji Pohanci in je obiskoval artiško osnovno šolo, je v svojem govoru med drugim poudaril, da mora »spomin na borce krške čete ter ostale mlade, uporne, pripravljene, razgledane in preproste ljudi, ki so v mesecih takoj po okupaciji stopili na plan proti okupatorju, tujin osvojevalcem, živeti naprej in to je treba vedno ponavljati«. Po njegovih besedah so zato lahko ponosni nanje in s ponosom organizirajo takšne proslave oz. slovesnosti. Omenil je, da je imel čast in priložnost poznati nekaj borcev Kozjanskega odreda, ki je bil prva velika organizirana oborožena formacija na širšem Štajerskem leta 1944, po tistem, ko je XIV. divizija prišla na to območje. Poleg tega je izpostavil vrednote, v katere so krški borci verjeli in upali – prostost, svoboda, neodvisnost, samozavest in to, da lahko ljudje živijo po svoji presoji ter si sami volijo postavo in izbirajo način življenja. »Pred sto leti je bil slovenski narod izpostavljen genocidu, fašistični in nacistični stroj je imel za ambicijo uničiti slovenski narod,« je dejal Jazbec ter dodal, da se letos spominjamo 80-letnice konca druge svetovne vojne in »za nas, ki smo rojeni po vojni ter nimamo nikakršnega spomina na to, razen od pripovedovanj, je to še toliko pomembneje in včasih tudi težko predstavljivo«. Izpostavil je še, da se je druga svetovna vojna na evropskih tleh končala ravno na slovenskih tleh. »Ne razumem, zakaj se ob obletnici konca vojna vsako leto izvede ’samo’ ena lokalna proslava. Predlagajte vaši krovni Zvezi združenj borcev za vrednote NOB, da se od naslednjega leta pri nas organizira mednarodna proslava, na katero povabite svetovne voditelje, zavezniške kolege, veterane, borce …, in naredite iz tega eno veliko mednarodno proslavo, da se bo tudi širše vedelo, kaj je slovenski prispevek k zmagi v drugi svetovni vojni, kako se neguje in kaj vse je vtkano v ta spomin,« je predlagal ter dodal, da bo to zagotovo še en kamenček v mozaiku slovenskih dosežkov in spomina, »ki pelje v prihodnost, skozi katero se pri življenju ohranjajo krški borci in vsi ostali njim podobni, hkrati pa motiviramo mlade, da se borijo za vse tiste svetle ideale, da zaupamo v to in k temu sami prispevamo.«

Ob tej priložnosti je delegacija šla položit venec pri spomeniku padlim borcem prve krške partizanske čete, na slovesnosti pa so sodelovali praporščaki veteranskih organizacij, pripadniki 1. spominske partizanske čete ter 15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe. V kulturnem programu so nastopili recitatorji Jožica in Aleksander Stajić ter častni predsednik ZBV NOB Brežice Stane Preskar, ki so predstavili pesmi domačega pesnika Franca Živiča, nekaj partizanskih pesmi pa so zapeli Pevci iz Globokega.

Udeleženci so po koncu programa ostali še na tovariškem druženju.

R. R.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.