Jutra se za Davida Kozinca začnejo zgodaj, načrte pa pogosto kroji vreme. Vinar, ki je pred 18 leti prevzel družinsko kmetijo, danes obdeluje skoraj 40.000 trt na 8 hektarjih. Za kakovostna vina nič ni prepuščeno naključju – vsak grozd gre skozi roke, vsak vzorec v laboratorij. 

Dolenjska, nekoč sinonim za cviček, danes ponuja vedno več vrhunskih penin in butičnih vin. To jim omogoča hladnejše podnebje, mlajša generacija vinogradnikov pa prinaša svež pogled, znanje in drznost.

V Sloveniji vinograde obdeluje dobrih 28 tisoč pridelovalcev, kar je za 6 odstotkov manj kot leta 2015. Največ na Goriškem in Podravskem. Od tega velika večina prideluje grozdje na manj kot enem hektarju. Izzivi, s katerimi se zadnja leta srečujejo vinogradniki, so vse zahtevnejši, opozarja doktor Klemen Lisjak s Slovenskega kmetijskega inštituta: “Trend, ki ga občutimo, je zelo velik. Naraščanje temperatur, velike količine padavin in vlaga. Že v začetku sezone imamo problem z razvojem bolezni vinske trte.” Višje temperature so premaknile vse fenološke faze – od brstenja do zorenja. 

Na posestvu Rouna v Vipavski dolini, kjer vinograd prevzema že četrta generacija družine Žorž, hitijo z obiranjem. “Kadar sem bila še mičkena, smo pobirali konec septembra”, se spominja Laura Žorž. Letos so začeli že konec avgusta. Podobno opažajo tudi na Štajerskem, kjer že sadijo sorte, ki so nekoč bile prisotne samo na Primorskem. 

“Zaradi podnebnih sprememb liter vina za 20 centov dražji?”

Trg je vedno bolj zahteven, pravi Pavlo Žorž, različne vrste grozdja in vina terjajo drugačne metode in pristope. “Smo majhna klet in moramo temu slediti. Tujci iščejo te naše lokalne posebnosti, mi smo pa malo izzvani, da se trudimo s tem”, dodaja. 

Poleg trendov, ki narekujejo predelavo, se bodo vinogradniki morali prilagajati tudi okoljskim izzivom, ki so pred vrati. V Španiji, ki je na udaru pogostih suš, imajo v polovici vseh vinogradov nameščene namakalne sisteme. Tudi pri nas je to le še vprašanje časa.

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije raziskujejo najboljše tehnike namakanja vinogradov. Trti ustvarjajo različne pogoje – od veliko do nič vode, nato natančno analizirajo grozdje ter ugotavljajo, kdaj daje najboljši rezultat. “Delali smo kalkulacije. Dodatni stroški bodo od 10-20 centov na liter vina, zaradi vpliva klimatskih sprememb”, napoveduje Lisjak. Če želimo ostati konkurenčni, bo država morala ustvariti pogoje za trajnostno pridelavo in slediti vse bolj zahtevnim pogojem, ki so pred vrati.

Ekipa rubrike 24ur Inšpektor je posnela trgatve na različnih koncih Slovenije in ugotavljala posebnosti vsake regije. Kako se vinogradniki prilagajajo trgu in vremenskim ekstremom? V prispevku tudi o tem, kako izbrati najboljši čas za trgatev, da bo iz grozdja nastalo vrhunsko vino ali penina.