Ljubu Struni je žirija Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju slovenske kinematografije podelila “za njegov izjemni ustvarjalni prispevek tako na področju domače filmske produkcije kot tudi pri številnih mednarodnih koprodukcijskih projektih”.

Struna je ob izkazani časti povedal, da oceno filma vselej podajo gledalci, potem ko si film ogledajo: “Res je, da so pogosto v ospredju predvsem režiserji in je ostala filmska ekipa pogosto nevidna, vendar je nujno potrebna. Velikokrat se je izkazalo, kako pomembna je ekipa, ki je nevidna, za kamero. V tem vidim tudi velik pomen nagrade, ki sem jo prejel. Podelili so jo ne-režiserju, ne-umetniku. Menim, da je sporočilo te nagrade, da so okoli režiserja še ostali, zelo pomembni faktorji, ki ustvarjajo film.” Zanj je film ‘magija, ki te zajame’. “Zato si zelo ponosen na nekaj, kar lahko soustvarjaš skupaj s celotno ekipo, ki stoji za teboj in s teboj,” je še dodal.

V utemeljitvi Badjurove nagrade je predsednica komisija Maja Weiss, ki je nagrajenca izbrala skupaj s Filipom Robarjem Dorinom, Miho Hočevarjem, Dunjo Klemenc in Denisom Valičem, o Ljubu Struni takrat med drugim zapisala: “Danes 81-letni Ljubo Struna je vse svoje življenje posvetil filmu. Začetek njegove profesionalne filmske poti sovpada z začetki slovenske povojne kinematografije – nanjo je namreč stopil že leta 1948. Njegovo delovanje v okviru domače filmske produkcije je bilo vsestransko, saj je nastopal v vlogah organizatorja, pomočnika direktorja, direktorja filma, fotografa, asistenta kamere, snemalca in številnih drugih. Osebno se je podpisal pod 39 domačih celovečernih igranih filmov, 35 tujih celovečernih filmov ter 207 dokumentarcev in kratkih igranih filmov.”

Režiser Slavko Hren je leta 2010 posnel dokumentarni portret Starosta slovenskega Hollywooda – filmar Ljubo Struna in v njem predstavil številne slovenske režiserje, s katerimi je Struna sodeloval: František Čap, Mirko Grobler, Igor Pretnar, Matjaž Klopčič, Jože Gale, Jože Babič, Dušan Povh, France Kosmač, Jane Kavčič, Jože Bevc, Božo Šprajc, Franci Slak, France Štiglic, Vojko Duletič, Jože Pogačnik, Milan Ljubič, Rajko Ranfl, Mako Sajko … Ob tem pa je v knjižici, ki je izšla ob podelitvi Badjurove nagrade, zapisal: “Takrat sem ga najbolj spoznal in uvidel, zakaj ga drugi režiserji znova zvabijo v svojo ekipo. Ker je filmar! Zaljubljen v film, kakršnih je bilo in je malo v zgodovini slovenskega filma.”

Kot direktor filma in vodja snemanja je sodeloval pri tujih celovečernih filmih od leta 1955 pa vse do leta 1992. To so bili nemški, avstrijski in italijanski filmi, med njimi so bila tudi znana imena, kot sta režiserja Gillo Pontecorvo in Wolfgang Petersen.

Producentka Dunja Klemenc, ki je Badjurovo nagrado za življenjsko delo prejela leta 2015, je Struno spoznala na snemanju filma Eva (1983), kjer je bila njegova pomočnica: “Delo z njim je bilo zares ena sama velika radost, kajti redki so ljudje, ki nikoli ne povzdignejo glasu, predvsem kadar nastanejo problemi in teh na Evi ni manjkalo. Ljubo je vsako prepreko odstranil mirno, ljubeznivo in z nasmehom.”