Na osrednjem zunanjepolitičnem dogodku, ki ga vsako leto konec poletja gosti Slovenija, se bo danes in v torek zbralo več kot 2000 udeležencev, med njimi številni visoki gosti, vključno s celotnim slovenskim političnim vrhom, še tremi premierji in tremi predsedniki.

Forum letos nosi naslov Pobegli svet, s čimer želijo po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon opozoriti na vrsto oboroženih konfliktov, vse bolj načet svetovni red in kršitve mednarodnega prava. V ospredju razprav bo vloga Evrope v tem novem globalnem okolju, pri čemer je  strateško vizijo delovanja EU danes predstavila zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je v današnjem pogovoru na Blejskem strateškem forumu (BSF) izrazila razočaranje, ker se EU ni zmožna odzvati na ravnanje Izraela v palestinski enklavi Gaza. Poudarila je, da je zaradi neenotnosti EU pri tem vprašanju na kocki tudi njena verodostojnost.

Kot je povedala Kallasova, je julija sklenjeni dogovor z Izraelom, v katerem se je ta zavezal h konkretnim dejanjem za izboljšanje humanitarnih razmer v Gazi, prinesel določeno izboljšanje, vendar to ni dovolj.

“Zelo sem razočarana, ker ne moremo sprejeti odločitev v odziv na to,” je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije in zagotovila, da si bo še naprej prizadevala, da bi članice unije uskladila stališča.

“Ves čas si močno prizadevam, da bi bili enotni v odzivu, saj mislim, da je na kocki tudi verodostojnost Evropske unije,” je še dejala.

Kallasova je zunanjim ministrom držav članic EU na podlagi pregleda pridružitvenega sporazuma z Izraelom, v katerem so pristojne službe Evropske komisije ugotovile kršenje določbe o človekovih pravicah s strani izraelskih oblasti, že pred nekaj meseci predstavila nabor možnih ukrepov proti Izraelu. Vendar pa nobeden od njih vsaj zaenkrat nima zadostne podpore med članicami.

V današnjem pogovoru z moderatorjem Alijem Aslanom na BSF se medtem ni strinjala s trditvami, da EU ni aktivna v zvezi z dogajanjem na Bližnjem vzhodu. Poudarila je, da unija stalno izvaja pritisk na Izrael, da je največja donatorica humanitarne pomoči za Palestince in največja podpornica Palestinske uprave. Prav tako je EU tista, ki pri življenju ohranja rešitev dveh držav, je dejala.

K temu po njenem mnenju prispevajo tudi odločitve posameznih članic, da priznajo državo Palestino, pri čemer pa to verjetno ne bo ustavilo pobijanja v Gazi. Na vprašanje, ali podpira priznanje Palestine, sicer ni želela odgovoriti, saj zastopa vseh 27 držav članic, tudi tiste, ki Palestine ne priznavajo.

Večja enotnost članic je medtem pri vprašanju ruske agresije na Ukrajino, kar je bila druga osrednja tema pogovora s Kallas na jubilejnem BSF z naslovom Pobegli svet.

Menila je, da se je ruski predsednik Vladimir Putin z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom na Aljaski srečal zgolj zato, da bi se izognil ameriškim sankcijam. Pozdravila je Trumpova prizadevanja za mir, ki pa se jim Putin po njenih besedah posmehuje.

“Slišali smo, da predsednik Trump ne velja za zelo potrpežljivo osebo, vendar pa se zdi, da je s Putinom zelo potrpežljiv. Mislim, da bi lahko Rusiji odvzeli sredstva za vojno, če bi storili več,” je odgovorila na vprašanje, ali bi moral biti ameriški predsednik strožji do ruskega kolega.

Ob robu strateškega foruma (BSF) so propalestinski protestniki opozarjali na genocid v Gazi, Evropi pa očitali sokrivdo. Od evropskih voditeljev so zahtevali ukrepanje. Fajonova je dejala, da si želi mirnih protestov brez žalitev, priznava pa, da bi EU lahko naredila več.

K protestu je med drugim pozivalo Gibanje za pravice Palestincev, v bližini Festivalne dvorane pa se je še pred uradnim začetkom foruma danes zbralo nekaj deset ljudi. Prihode več povabljenih so pospremili z žvižgi ter udarjanjem po loncih.

Protestniki so na čoln na Blejskem jezeru namestili transparent s podobo Kallas, ki stiska krvavo roko izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, in ob njem napis, da je sokrivka. Čoln je z jezera pregnala policija.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je ob prihodu na BSF na vprašanje novinarjev glede ukrepanja poudarila, da Slovenija dela vse, kar lahko. “To niso enostavne politične rešitve, ampak politika premišljenih korakov. Slovenija je bila med prvimi, ki je priznala Palestino. Dva politika iz Izraela je razglasila za personi non grata,” je dejala.

Želela pa bi si, da bi več držav priznalo Palestino. “Če vsi govorimo o politiki dveh držav, kako lahko zagovarjamo rešitev dveh držav, če ene od teh držav ne priznamo,” je vprašala. “Vsi vemo, kdo ima škarje in platno v rokah. Zato sem sama goreča zagovornica reform ZN, predvsem veta v Varnostnem svetu,” je poudarila.

Eden od protestnikov, Jaber Elmasri, je v izjavi opozoril, da je dogajanje v Gazi test za človečnost. “Svet nas opazuje. Zgodovina nas ne bo sodila po besedah, ampak po dejanjih,” je dejal Elmasri, ki je sicer državljan Slovenije, kjer živi že več let.

Poudaril je, da je bila obljuba “nikoli več”, dana po drugi svetovni vojni, prelomljena. Evropske voditelje, med drugim visoko zunanjepolitično predstavnico Kallasovo, ki se udeležuje BSF, je opozoril, da imajo moč in pravno obvezo preprečiti to, kar se dogaja.

Zlatko Bojanović iz nevladne organizacije Amnesty International je od svetovnih voditeljev prav tako zahteval, naj ne gledajo stran od genocida, temveč se z njim soočijo.

Zbrani so, med drugim tudi na transparentih, pozivali še k zamrznitvi pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, ustavitvi oboroževanja Izraela in končanju nekaznovanosti izraelskih predstavnikov.

Zunanja ministrica Fajonova je ob prihodu na forum dejala, da je to, kar se dogaja v Gazi, nedopustno in se lahko upravičeno sprašujemo, če je mednarodna skupnost padla na testu humanosti.

Izpostavila je dosedanje ukrepe Slovenije in dejala, da bi si znotraj EU želela več aktivnosti. Od protestnikov pa medtem pričakuje mirno izražanje mnenj, brez žalitev, češ da vsak gost, ki pride na BSF, pride z namenom deliti svoje mnenje.

“Danes nemoči v Evropski uniji ne gre pripisati eni osebi, imamo vrsto vlad, ki ne ukrepajo tako, kot bi si mi želeli,” je dejala Fajonova, ki danes od govorcev pričakuje kritike na račun vojne v Gazi.

Zunanja ministrica Tanja Fajon in predsednica Nataša Pirc Musar sta ob začetku jubilejnega 20. strateškega foruma na Bledu izpostavili, da se svet sooča s številnimi krizami in izzivi, ter se zavzeli za krepitev demokratičnih načel, diplomacije, človečnosti in vladavine prava. Pri tem mora vidnejšo vlogo po njunem mnenju prevzeti enotna Evropa.

Fajonova je dejala, da letošnji strateški forum na Bledu z naslovom Pobegli svet poteka “sredi krize, vojn, nepravičnosti in globoke negotovosti”, v takšnih časih pa po njenih besedah potrebujemo “trdna sidra: vladavino prava, skupno solidarnost in moralno vest”.

Slovenija po njenih besedah verjame, da se “mir gradi z diplomacijo, pravičnost z zakonom, varnost pa s sodelovanjem”. Kot tri preizkuse za omenjena načela in angažma Slovenije je omenila Ukrajino, Gazo in Zahodni Balkan.

Pri tem je izpostavila močno podporo Ukrajini in njeni evropski prihodnosti v sodelovanju s transatlantskimi zavezniki.

Razmere v Gazi je opisala kot nepredstavljive in poudarila, da je Slovenija lani priznala Palestino, ker “verjame, da mir zahteva pravičnost”, od takrat pa je sama sprejela še več ukrepov proti Izraelu. Omenila je tudi druge konflikte in krize po svetu, zaradi katerih trpijo milijoni ljudi.

Glede Zahodnega Balkana pa je poudarila predvsem potrebo po širitvi EU, ki “ni usluga, temveč geostrateška nujnost”. “Slovenija ostaja zavezana (…) oblikovanju prihodnosti, v kateri bo Zahodni Balkan skupaj z Ukrajino in Moldavijo v celoti vključen v Evropo,” je dejala ministrica.

Kot grožnjo miru je Fajonova izpostavila še dezinformacije, tuje vmešavanje in zlorabo umetne inteligence, ki “spodkopavajo zaupanje, izkrivljajo realnost in slabijo demokratične institucije od znotraj”.

Naštela je štiri ukrepe za reševanje globalnih kriz: “Moramo združiti Evropo in zaveznike iz Nata za odločno in načelno globalno vlogo. Ponovno vzpostaviti učinkovit multilateralizem – Varnostni svet ZN, ki odločno ukrepa in ne zavlačuje. Dosledno spoštovati mednarodno pravo, brez dvojnih standardov. Izbrati resnico namesto strahu, pravičnost namesto molka in ljudi namesto moči.”

Dodala je, da mora Evropa prevzeti vidnejšo vlogo v svetu kot zagovornica demokratičnih načel in vrednot, diplomacije in vladavine prava.

Podobno je v svojem nagovoru menila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je izrazila željo, da bi Evropa ostala enotna, konkurenčna in pomembna igralka v mednarodnih odnosih, ob tem pa ne popuščala tistim, ki jo želijo oslabiti. Kot izzive je izpostavila ksenofobijo in nestrpnost do drugače mislečih, zanikanje pravic žensk, marginalizacijo manjšin, iskanje grešnih kozlov med migranti ter podporo genocidni in apartheidni politiki.

Izpostavila je, da se zgolj 80 let po drugi svetovni vojni “celo preprečevanje genocida – najbolj gnusnega zločina proti človeštvu – ne zdi več tako samoumevno kot nekoč”, ter kritizirala “genocidno politiko Izraela proti Palestincem v Gazi”.

“Kot ljudje moramo poskrbeti, da Gaza in Zahodni breg nikoli ne izgineta iz soja političnih žarometov,” je dejala Pirc Musarjeva.

Dodala je, da naš odnos do Gaze razkriva, kdo smo v resnici, in odraža naše razumevanje človečnosti. “Končni odziv EU na izraelska dejanja v Gazi bo svetu pokazal, kako naši voditelji vidijo prihodnost Evrope – ali so demokracija, enotnost, raznolikost in zaupanje v mednarodno pravo še naprej v središču evropskega povezovanja,” je dejala predsednica.

Izrazila je podporo pobudi, da bi Nobelovo nagrado za mir prejeli posebna poročevalka ZN za zasedena palestinska ozemlja Francesca Albanese in zdravniki, ki skrbijo za prebivalce Gaze.

“Ne smemo stati ob strani in zgolj opazovati, kako se zgodovina odvija brez nas. Ne smemo dopustiti, da hladni pragmatizem izsesa dušo iz Evrope. Zdaj je čas, da močnim povemo pogumno, neomajno resnico. To je naš trenutek, da se odločimo, na kateri strani zgodovine bomo stali,” je dodala.

Pred začetkom Blejskega strateškega foruma so danes na Bledu s forumom Future 500 zagnali novo platformo, katere cilj je zagotoviti podporo za preskok najbolj obetavnih evropskih podjetij v globalne prvake. Vključiti jih želijo v razprave o ključnih politikah, povečati njihovo globalno prepoznavnost in jim omogočiti dostop do kapitala za rast.

Future 500, ki ga vodita Atlantic Council in IEDC – Poslovna šola Bled, v sodelovanju z Blejskim strateškim forumom (BSF), konferenco Podim kot partnerjem ekosistema za startupe ter ISR – Inštitutom za strateške rešitve, bo skrbel za identifikacijo in pospešek rasti 500 najbolj perspektivnih hitro rastočih podjetij iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope ter širše EU.

Na otvoritvenem forumu Future 500 so se danes na Bledu zbrali zbrali vodilni evropski politični odločevalci, vlagatelji, ustanovitelji hitro rastočih podjetij in inovatorji, da bi pripomogli k premostitvi vrzeli med drzno podjetniško energijo in kapitalom, strateškimi partnerji ter politikami, ki jih ambiciozna podjetja potrebujejo za rast.