Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Ko slišimo izraz kultura pitja, verjetno najprej pomislimo na zmerno uživanje alkoholnih pijač in na to, kakšen je naš odnos do tega. Ob takšnih priložnostih, kot je nedavno martinovo, je debata o kulturi pitja povsem na mestu. Da se vzpostavi in vzgoji pravi odnos do uživanja pijače, se je odnosa in vrednote kulture pitja treba naučiti, nam je povedala ena od štirih sogovornikov, ki smo jih povabili k razmišljanju o tem.
Jure Grubar: Zaužitje kozarca vina pri kosilu je celo priporočeno
Kot pravi direktor KZ Krško Jure Grubar, pod kulturo pitja pojmujemo naš odnos do nas samih in okolja. »Torej vključuje ta zmerno pitje, zaužitje kozarca vina pri kosilu je celo priporočeno, o čemer je bilo napisano tudi kar nekaj knjig, saj vino vsebuje antioksidante, minerale in vitamine, ki pomagajo organizmu pri presnovi hrane, hkrati se z zmernim pitjem vina ob posebnih priložnostih, poslovnih dogodkih ali drugih družabnih priložnostih izkazuje tudi kulturen odnos do naše dediščine in zavedanja, da v pridelavo kakovostnega vina vinogradniki vložijo veliko truda, znanja pa tudi sredstev,« pojasnjuje.
Jure Grubar (foto: B. M.)
Po njegovem govorimo o kulturi pitja in ne zlorabi alkohola, kajti osveščen pivec se bo zavedal, koliko lahko popije, da ne bo škodil svojemu zdravju. Dejstvo je tudi, da zgolj od pitja vina postane od alkohola zasvojen le majhen odstotek oseb, saj tisti, ki ga pijejo v prekomernih količinah, posegajo praviloma po žganih pijačah ali kombinirajo različne alkoholne pijače, da v čim hitrejšem času dosežejo učinek, da pobegnejo pred različnimi težavami, s katerimi se soočajo. »Seveda v tem primeru govorimo o zlorabi alkohola, ki pa ni povezana s samo kulturo pitja. Samo kulturo pitja v zadnjih letih razširja tudi vse večje število ljudi, ki se samoiniciativno odločijo za izobraževanje o sommelierstvu, skozi katerega se podučijo o pridelavi vina od vinograda do steklenice, senzoriki vin, kako se ta pravilno postrežejo, h kakšni kulinariki sodijo posamezna vina ipd.,« še pove Grubar.
Zdravka Abram (foto: P. P.)
Zdravka Abram: Pijmo umirjeno in v primernem času
Kostanjevičanka Zdravka Abram, lastnica zbirke Suha vinoteka (podrobneje v posebnem prispevku), pravi, da kot ‘kulturno’ uživanje pijač z alkoholom razume, »da ni predoziranja, da se natoči iz steklenic v steklene kozarce ter izpije umirjeno in v primernem času«. Kot ‘primeren’ čas opredeli stabilno osebno razpoloženje in čustveno mirnost, ko je predvsem vino organizmu v podporo, recimo ob hrani, ko pomaga naši prebavi z množico mineralov, vitaminov in drugih vsebnosti. »Žal pa se ob alkoholnih pijačah zadržijo tudi človeška žalost, stiska, dvom, obup, razočaranje, nesigurnost in podobna šibka razpoloženja. Tak ‘neprimeren’ čas osebnega stanja in poleg še večja količina pa hitro zapelje v neprimerne, tudi žalostne situacije,« opozarja ljubiteljica in poznavalka vin. Kot kulturno uživanje nealkoholnih pijač pa razume pitje vode iz pipe, sploh v naših krajih. »Nekulturno mi delujejo posamezniki, ki ob svojem dnevnem dotiku z naravo zavržejo plastenke, četudi od vode in drugih brezalkoholnih pijač, kar je videti ob cestah – žalostno in nekulturno,« še dodaja Abram, ki jo zelo moti vseprisotnost slabe plastične embalaže. Na vprašanje, na kakšni ravni je kultura pitja po njenem mnenju v našem okolju, pravi, da je v zadnjem desetletju ali malo več pri večini populacije največji razlog za manj popitega alkohola vožnja avtomobila in posledična kazen, verjetno pa so za spremembe na tem področju vsaj delno povezane tudi z ‘menjavo substanc’.
Zbiralka rabljenih vinskih etiket poudarja, da je kultura pitja vključena v njeno Suho vinoteko in da s svojim pristopom izkazuje predvsem spoštovanje do vinarjev. »Vsak, ki ne zliva vina, se pravi celotnega truda od trte do kozarca, v odtoke, daje vinarju priznanje,« meni. »Ko že neko vino imamo, sploh če gre za posebne trgatve in vrhunske obdelave, priporočam, da to vino okušamo. Ne zadržujmo ga v neprimernih pogojih, na nestabilni temperaturi in svetlobi, na nihanju vlage in sevanju. Za ohranitev spomina nanj in na druženje pa shranimo vinsko etiketo, ki jo opremimo s primerno opombo in nam ostane v zbirki kot ‘vinski selfi’. S tem preko let pridobimo poleg spomina na dobro vino tudi album druženja s prijatelji,« pravi Zdravka Abram.
Karin Dobravc Škof (foto: R. R.)
Karin Dobravc Škof: Ključnega pomena je izobraževanje mladih o kulturi pitja
Kako si kulturo pitja razlagata predstavnici mlajše generacije in kakšen odnos imata do tega, smo izvedeli iz odgovorov 6. vinske kraljice Bizeljskega Karin Dobravc Škof, ki je ravno na martinovo po štirih letih predala krono svoji naslednici, in Eve Zale Kobal, študentke in sommelierke z vinogradniške kmetije Kobal iz Trnovca v sevniški občini. Karin Dobravc Škof navaja, da so o promociji kulture pitja, predvsem v vinskem svetu, odgovorne vinske kraljice in vsak posameznik. »Alkoholne pijače, predvsem vino, imajo v Sloveniji poseben simbolni pomen, ki je prepleten z verskimi in sociološkimi rituali. Ti pripišejo uživanju pijače ob posebni priložnosti dodano vrednost, saj izpopolni izkušnjo samo. V kulturo pitja zraven pravilnega serviranja pijače, spajanja s hrano, primernega zaporedja degustiranja in držanja kozarca spada tudi naša notranja drža do dejanja samega. Komponenta kulture pitja, ki se premalo poudarja, je naš notranji odnos, ki ga negujemo do sebe, do ljudi okoli nas in okolja, v katerem bivamo. Če imamo urejene te temeljne odnose, potem nas tudi zloraba alkohola ne rabi skrbeti,« pravi Dobravc Škof. Ob neprimerni uporabi in zaužitju pijače po njenem hitro posežemo na stran zlorabe substance. »Da se vzpostavi in vzgoji pravi odnos do uživanja pijače, se je odnosa in vrednote kulture pitja treba naučiti,« poudarja in nadaljuje, da je gojenje tega odnosa življenjski proces, ki se ne zgodi sam od sebe, ko smo že odrasli, ampak se prične v mladi dobi, s prvo izpostavljenostjo odraslemu svetu in vlogi pijače v njem. »Pomembno je, da se mladostnike uči in opremi za življenje, namesto da se teži k prepovedi, grožnjam ali ustrahovanjem. Zato je ključnega pomena ozaveščanje in izobraževanje mladih o kulturi pitja, prepoznavanju kvalitet vina, razlikovanju med zmernim uživanjem ter alkoholizmom in prednostjo kvalitete pred kvantiteto,« izpostavlja.
Eva Zala Kobal (foto: G. R.)
Eva Zala Kobal: Nivo kulture pitja narašča
Za Evo Zalo Kobal kultura pitja pomeni, da ob uživanju vino cenimo in ga ne jemljemo zgolj kot sredstvo za opijanje, pač pa kot dodatek, ki oplemeniti tako posebne trenutke in priložnosti kot tudi vsakodnevno življenje. »S tem, ko ga pijemo spoštljivo, kulturno in zmerno, hkrati izkažemo spoštovanje do pridelovalca in narave, ki sta nam vino dala. Vse to je odraz (ne)zavedanja, da ima vino in njegova pridelava poleg gospodarskega tudi svoj kulturni pomen,« poudarja in dodaja, da je takšna miselnost oz. dojemanje pomembno zlasti v kulturnih in družbenih okoljih, kakršno je naše, kjer je uživanje vina tesno povezano s tradicijo, običaji, počastitvijo življenjskih prelomnic in ne nazadnje vpeto tudi v vsakdanjik. »Sama predvsem pri delu na vinskih festivalih in podobnih dogodkih opažam, da nivo kulture pitja narašča. Tovrstni dogodki že dolgo niso le priložnosti za opijanje, temveč obiskovalcem ponujajo možnost poizkusiti različne sorte in stile vina, se tudi osebno srečati z vinarji, se spoznati z različnimi pristopi in filozofijami, ki stojijo za posameznimi vini,« poudarja. Kot predstavnico mlajše generacije jo veseli, da znanje in zanimanje za vino raste tudi pri tej generaciji, ki se tovrstnih dogodkov vse pogosteje udeležuje. Skupaj z ozaveščenostjo o kulturnem pomenu vina pa raste tudi zanimanje za izobraževanje na tem področju, tako dvigu kulture pitja prispevajo tudi različna izobraževanja.
Karin Dobravc Škof za konec še dodaja, da se zgodba žlahtne kapljice prične s kultiviranjem zemlje, nadaljuje z negovanjem vinske trte, ki nas skozi letne čase uri in uči življenja samega, nadgradi med štirimi stenami s tehnologijo pridelave vina, poda med ljudi s premišljeno izbrano steklenico in etiketo, ki uprizarjata vinarjevo zgodbo ter popotovanje od prvega poganjka do sleherne kapljice v kozarcu, in zaključi s kulturo pitja. »Naslednjič, ko si privoščimo kozarec žlahtne kapljice in z njo nazdravimo, storimo to z zavedanjem in mislijo na pravljico narave in človeka, ki sta celo leto ustvarjala v simbiozi,« zaključi.
Rok Retelj, Peter Pavlovič, Bojana Mavsar, Smilja Radi
Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 23. novembra 2023.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
