Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Družina je prva skupnost, v kateri se učimo ljubezni, spoštovanja in pripadnosti (foto: osebni arhiv).
V mesecu marcu, ko namenjamo veliko pozornosti nežnejšemu spolu, je tudi priložnost za zgodbe o materinstvu. Maja Trupi, 37-letna učiteljica razrednega pouka in diplomirana vzgojiteljica ter predana mati treh otrok, odkrito spregovori o radostih materinstva, poporodni depresiji, soočanju z bolečo izgubo še nerojenega otroka ter o svoji pomoči nosečnicam in mladim materam.
Maja Trupi z družino na zunanjem balkonu grajskega obzidja na sevniškem gradu s pogledom na dolino Save (foto: osebni arhiv).
Pogovor pričneva s spomini na njeno odraščanje v najstarejši sevniški ulici, Florjanski, od koder je lep pogled na Lutrovsko klet in grad. Odraščala je v štiričlanski družini, v kateri ji je poleg skrbnih staršev družbo delal še tri leta mlajši brat. Posebno lepe spomine ima na zime z veliko snega, ko se je naučila smučati na sosedovem hribu, zasnežena cesta na Pečje pa je bila odlično sankališče. V srednješolskih letih, ko je v vrtcu opravljala počitniško delo, je ugotovila, da jo veseli delo z otroki. Ta izkušnja jo je spodbudila k študiju razrednega pouka, a se je ob pomanjkanju prostih delovnih mest odločila za prekvalifikacijo – postala je diplomirana vzgojiteljica, z opravljenimi diferencialnimi izpiti pa je pridobila možnost zgodnjega poučevanja angleščine v prvih razredih osnovne šole. Danes ji materinstvo, ki ji je prineslo mnogo preizkušenj, tudi bolečih, pomeni največjo izpolnitev. Ima tri prečudovite otroke, a lahko bi bili štirje.
POPORODNA DEPRESIJA
Mamica Maja s kompletom afirmacijskih kartic
»V svoje prvo materinstvo sem šla precej naivno, nisem se veliko pripravljala. Zdelo se mi je, da je bolje, če ničesar ne vem, ker me bo tako manj strah, v porodnišnici mi bodo vse povedali …« se Maja Trupi spominja prve nosečnosti, ki ji je po porodu sledila poporodna depresija. »Bila sem brez volje, utrujena, zaspana. Imela sem občutek, da ne znam skrbeti za svojega otroka, da sem se morda prezgodaj odločila za materinstvo. Teh svojih občutkov sem se sramovala, zato nisem poiskala strokovne pomoči, temveč sem se odločila, ko je bila hči stara devet mesecev, da grem v službo, na porodniško pa je odšel mož,« opiše stanje, ki je prineslo preobrat v njenem življenju. »Luka se je odlično znašel v vlogi očeta, hči je lepo napredovala, jaz pa sem si postopoma povrnila samozavest, saj sem hodila v službo in nekaj prispevala k boljšemu ekonomskemu stanju v družini,« obudi še nekaj spominov na čas, ki je prinesel bolečo izgubo drugega otroka.
BOLEČINA OB IZGUBI
Leto 2015 je prineslo težko preizkušnjo. »Septembra, na začetku novega šolskega leta sem bila ponovno noseča, a počutila sem se zelo slabo, vendar nisem želela iti na bolniško, saj sem se spraševala, kdo me bo nadomeščal v razredu. Mislila sem, da moram potrpeti in da bo na koncu vse v redu. Prišel je oktober. Noseča sem bila sedem tednov. Zgodilo se je nepričakovano. Nenadoma me je močno zabolelo v trebuhu, stekla sem na stranišče, tam pa sem na svojem spodnjem perilu zagledala kri. Takoj sem vedela, da to ne prinaša nič dobrega. Ko sem se obrisala, sem ga zagledala – majhen prozoren mehurček, velik približno pol centimetra, morda več, in notri nekaj rdeče rožnatega. Plodek. Moj otroček. Držala sem ga na dlani in ga gledala nekaj trenutkov. Konec je bilo … « pripoveduje, ko se v njenih očeh začnejo nabirati solze. Za trenutek nastane tišina, nato nadaljuje: »Od šoka nisem niti zajokala. Zavila sem ga v brisačko in počakala, da je prišel mož domov in ga prosila, naj me odpelje v porodnišnico. Upala sem, da se bo zgodil čudež, a se ni. Po opravljenem ultrazvoku ni bilo več nobenega dvoma, doživela sem spontani splav.«
OKREVANJE
Svojega osebnega zdravnika je prvič v življenju prosila za teden dni bolniške, saj je do takrat mislila, da je v službi nepogrešljiva. »Sesula sem se kot hišica iz kart in prvič mi je bilo povsem vseeno, kaj si bo kdo mislil o meni. Rabila sem čas zase, da se sestavim. Od začetka, na novo …« opiše izkušnjo, po kateri se je kar nekaj časa krivila, zakaj ni poslušala svojega telesa, ki ji je govorilo, naj se umiri. »Najbolj me je bolelo, ker se skoraj nihče ni želel o tem pogovarjati z mano oziroma so takoj spremenili temo. Počutila sem se tako sama v svojih mislih. Potrebovala sem samo nekoga, ki bi me poslušal. Luka se je trudil, a tudi on je žaloval, s tišino. Moč in veselje nama je dajala najina prvorojenka Lara,« izpostavi in doda, da so ji v tistem trenutku največ pomenili iskreni objemi in izrazi sožalja. »Najhujši so bili stavki znancev: Saj ni bilo še nič, saj že imaš enega otroka, bosta drugega naredila, sta še mlada, bolje zdaj kot kasneje … Bolje bi bilo, da bi bili tiho,« pove in potem se je, če je le bilo mogoče, nekaj časa izogibala nosečnicam in mamicam z dojenčki, »ker je preveč bolelo.« V pomoč pri premagovanju hude osebne stiske sta ji bili knjigi Vedno v najinem srcu in Kaj pa vidva čakata; v društvu Solzice in Pozdrav zvezdici so jo tolažile zgodbe drugih mamic s podobno izkušnjo, a praznina je ostajala.
Po daljšem času, ko je bolečina ob izgubi začela popuščati (tudi ob strokovni pomoči), je Maja v brežiški porodnišnici rodila še dva zdrava otroka in danes je skrbna mati 11-letni Lari, 8-letni Tjaši in 4-letnemu Tilenu. Pri vseh porodih ji je bil v močno čustveno oporo njen mož, ki ji je nudil tudi občutek varnosti, ko je bil ob njej v porodni sobi.
PODPORA MATERAM
Novembra 2020, v času pandemije covid, ko je bila tretjič na porodniški, je odprla na Facebooku skupino Mamice na porodniški. Leto kasneje je pridobila mednarodni certifikat za inštruktorico masaže dojenčkov in sedaj redno vsak mesec vodi tečaje v Sevnici in Brežicah, kjer se mamice učijo nežne masaže ter povezave z dojenčkom. Postala je tudi svetovalka za dojenje ter voditeljica ženskih krogov pri Mother Nature. »Vključila sem se še v izobraževalni program za obporodno spremljevalko – dulo, ki spremlja nosečnico v obdobju pričakovanja otroka, med porodom in po njem,« predstavi poti, po katerih hodi v želji, da bi pomagala nosečnicam in materam. Njen najnovejši prispevek na poti srečnega in zadovoljnega materinstva je edinstven komplet z 39 afirmacijskimi karticami s čudovitimi ilustracijami Urške Kalčič in knjižico nasvetov z naslovom Dojenje – ko ljubezen steče, zasnovan za nosečnice in mamice, ki se soočajo z izzivi dojenja.
»Moje življenje je dajanje, ki se nenehno prepleta z zgodbami materinstva,« pravi Maja, ki verjame, da je vsaka mama vredna ljubeče podpore in da je moč v skupnosti žensk, ki si med seboj pomagajo, izmenjujejo izkušnje in si vlivajo pogum. »Ko sem pred leti sama doživljala negotovost in bolečino, si nisem mogla predstavljati, kam me bo vodila pot. Zdaj vem, da je imela vsaka izkušnja svoj namen, da lahko danes stojim ob strani materam in jim pomagam najti njihovo notranjo moč,« zaključi z nasmehom in posebnim leskom v očeh.
Smilja Radi
Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 6. 3. 2025.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
