Vlagatelj Mapri Proasfalt je z zahtevkom za revizijo izpodbijal odločitev Darsa, da javno naročilo odda konzorciju novomeškega CGP s Pomgradom. A Državna revizijska komisija je zahtevek zavrnila, saj pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ni ugotovila naročnikovih kršitev, so navedli.

“Vlagatelj ni izkazal naročnikovih kršitev, ko je umanjkanje negativnega predznaka cene odkupa ene izmed postavk ponudbenega predračuna označil za očitno napako in jo spregledal. Prav tako vlagatelj ni izkazal naročnikovih kršitev pri odpravi računskih napak v ponudbi izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je zato vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen,” so pojasnili.

Proti odločitvi komisije je sicer mogoče sprožiti upravni spor. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve komisije.

Kot smo že poročali, je Dars za širitev štajerske avtocestne vpadnice v Ljubljano v začetku leta med tremi ponudbami izbral CGP in Pomgrad, ki je projekt ocenil na slabih 100 milijonov evrov. Ker je bila ta ponudba najcenejša, je naročnik izbral prav ta konzorcij, a še pred tem so ugotovili, da je bila v njihovi ponudbi napaka v ceni. Pri eni od postavk bi morali namreč vpisati negativni predznak, kar pomeni, da bi se znesek od skupne cene moral odšteti in ne prišteti, vendar se je Dars odločil, da omogoči popravek napake.

Sledila je vložitev zahtevka za revizijo s strani neizbrane družbe Mapri Proasfalt, ki je s partnerjema Garnol in Markomark Nival izvedbo projekta ponudila za dobrih 100 milijonov. Dokumentacija je tako pristala na mizi Državne revizijske komisije, ki je sprva zahtevku ugodila in odločitev o oddaji del razveljavila. Dars je po njenih ugotovitvah namreč ravnal v nasprotju z zakonom, ko je naročilo oddal, ne da bi prej popravil očitno napako v ponudbenem predračunu.

A Dars je nato tudi v drugo izbral CGP in Pomgrad, na kar se je družba Mapri Proasfalt znova pritožila. Kot je med drugim navedla v utemeljitvi, izbrani ponudnik ni pravilno obračunal ene od vrednosti, s čimer je oddal ponudbo z neodpravljivo napako.

Kot so takrat navedli v družbi Mapri Proasfalt, je komisija obravnavano napako kvalificirala kot očitno, ki jo lahko naročnik spregleda. S tem se po njihovih besedah naročniku dopušča prevelik manevrski prostor, takšna razlaga pa tudi močno zmanjšuje možnost pravnega varstva.

Razpis za gradbena dela je bil objavljen v začetku decembra, začetek del pa je bil predviden za to pomlad, a zaradi zapletov se je začetek izvajanja del nekoliko zavlekel. Po zadnji odločitvi komisije pa se širitev štajerske avtocestne vpadnice v Ljubljano naposled le lahko začne.

Vprašanja o tem, kdaj bodo dela stekla, smo posredovali na Dars. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.

Gre za dela na odsekih avtoceste Domžale–Šentjakob in Šentjakob–Ljubljana (Zadobrova) ter priključkih Ljubljana Šentjakob in Ljubljana Sneberje. Poleg CGP in Pomgrada, ki sta oddala ponudbo v vrednosti 80,79 milijona evrov brez davka na dodano vrednost (DDV) oziroma 98,56 milijona evrov z DDV, ter družb Mapri Proasfalt, Garnol in Markomark Nival, ki so oddali ponudbo v vrednosti 84,49 milijona evrov brez DDV, sta ponudbo oddala še Gorenjska gradbena družba in Kolektor CPG. Ta je znašala 99,86 milijona evrov brez DDV, s čimer je presegla zagotovljena sredstva Darsa, zato jo je ta izključil kot nedopustno.

Glede širitve primorske avtoceste pri Ljubljani je medtem stekel postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja.