Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
V luči današnjih evropskih volitev je prav poudariti, da bo od tega, v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnje, veliko odvisno tudi, koliko mladih se bo odločilo iti na volitve, saj gre ne nazadnje predvsem za njihovo prihodnost. Življenje v EU je tesno povezano tudi z znanjem tujih jezikov, ki se jih je najlažje naučiti v otroštvu in mladosti. Večjezičnost je tudi odličen način spoznavanja novih kultur in sporazumevanja z njimi. Tega se zelo dobro zaveda tudi brežiška gimnazijka Neža Ganc.
Slednja se je na državnem tekmovanju iz nemščine izkazala z izjemnim dosežkom, saj je osvojila naslov državne prvakinje med dijaki četrtih letnikov. Odlično se je odrezala tudi dijakinja tretjega letnika Gimnazije Brežice Maja Božičnik, ki je prejela srebrno priznanje in bila enajsta v državi v svoji generaciji. Z nemščino se je Neža prvič srečala v osnovni šoli, ko si jo je v sedmem razredu po predlogu staršev in brata izbrala kot izbirni predmet. Zdelo se ji je, da ji bo znanje nemščine še najbolj koristilo in res je bilo tako. Nemščina ji je bila všeč kot jezik, pravi pa, da veliko vlogo igrajo tudi učitelji v osnovni in kasneje profesorji v srednji šoli. Svojo ljubezen do nemščine je opisala kot kombinacijo akademske radovednosti in kulture, ki jo jezik prinaša.
Nemščino si je izbrala tudi na maturi
Na tekmovanje iz znanja nemščine je letos šla prvič, odločitev, da se prijavi, pa je bila zelo spontana. Prijavila se je zadnji dan in si rekla, da nima kaj izgubiti. Za tekmovanje se ni posebej pripravljala, a pravzaprav je znanje intenzivno nabirala že celo leto, ker si je za maturitetni predmet namesto angleščine izbrala nemščino. Nad rezultati je bila presenečena, saj takega uspeha ni pričakovala. »Imela sem dober občutek, na tako visok rezultat pa si nisem upala ciljati,« pravi Neža. Za nagrado se bo udeležila Erasmus izmenjave, ki bo potekala konec julija v nemškem mestu Neumarkt. Tema izmenjave so podnebne spremembe, tako da bo živela v stiku z naravo, kar ji bo omogočilo, da v praksi pokaže svoje jezikovne spretnosti.
Ključ do uspeha je organiziranost
Poudarja, da sta ključ do uspeha organiziranost in natančnost, ki ju je razvijala skozi leta. Opozarja na to, da njeno učenje ni bilo omejeno le na učilnice, z veseljem si je pogledala tudi kakšno dodatno snov. Uživa v pridobivanju novega znanja, učenje pa ji predstavlja izziv in ne bremena. Prav tako se ji zdi, da je za učenje jezikov sprotno delo in delanje dobrih zapiskov zelo pomembno. »Pomaga tudi, če bereš kakšno revijo ali gledaš serijo, film v tem tujem jeziku. Morda nam nemška televizija ni tako blizu, jaz recimo gledam The Voice of Germany in tam poslušam jezik,« pravi. Tekmovanje iz nemščine tako za Nežo ni bil le preizkus znanja, ampak tudi dobra priprava na maturo iz nemškega jezika. V prostem času Neža igra še klavir in flavto, igra tudi v orkestru v Sevnici. Čeprav je eden njenih najljubših predmetov nemščina, se ni odločila za študij v tej smeri. Vpisala se bo na študij medicine, ker je njena želja pomagati ljudem. »Zdi se mi, da je poklic zdravnika plemenit poklic. Želim si postati pediatrinja in delati z otroki,« je povedala.
Mentorica dijakinje Neže Ganc je prof. Renata Gavranič, ki poučuje nemščino na Gimnaziji Brežice. Poudarja pomembnost nemščine v sodobnem svetu in verjame, da je nemščina ključnega pomena ne samo kot jezik, ampak tudi kot sredstvo za odpiranje mednarodnih vrat v izobraževanju in karieri. Prof. Gavranič je spodbudila številne dijake, da so razvijali ljubezen do nemščine, Neža pa je eden izmed najsvetlejših primerov njenega učinkovitega mentorstva.
Znanje nemščine je le dodana vrednost
Dandanes je znanje angleščine že skoraj samoumevno, nemščine pa ne zna vsak. Verjame, da je znanje nemščine še posebej pomembno; veliko poklicev, recimo vsi tehnični poklici imajo povezavo z nemško govorečimi državami partnericami. Tudi tuja literatura, ki jo študenti lahko uporabijo v diplomskih ali magistrskih delih, je v tem primeru velikokrat v nemščini. Z vsaj povprečno dobrim znanjem nemščine in znanjem svoje stroke lahko posamezniki prebirajo literaturo v nemščini. »Včasih je znanje tujega jezika tisti jeziček na tehtnici, ki delodajalca prepriča, da zaposli ravno vas,« pravi Gavranič. Meni, da nemški partnerji cenijo, če posameznik zna vsaj malo nemško in se trudi sporazumevati.
Dotaknila se je tudi nedavne uvedbe obveznega drugega jezika v osnovni šoli. To uvedbo podpira in v njej kot učitelj jezika vidi le pozitivne stvari. Želi si, da bi otroci pridobili dobro znanje jezika že v osnovni šoli in ga nato v srednji šoli le še nadgradili. Trenutno osnovnošolci v gimnazijo prihajajo z zelo različnim znanjem nemščine. Razlikuje se od generacije do generacije, res veliko pa je takšnih, ki si niso izbrali nemščine kot izbirni predmet v osnovni šoli. Opozarja na to, da je optimalen čas za učenje tujega jezika v osnovni in srednji šoli. Takrat so otroci najbolj dovzetni, prav tako pa je učenje zastonj in poteka sproti. »V gimnaziji bi lahko, če bi imeli ustrezno podlago iz osnovne šole, z učenjem jezika prišli res daleč,« poudarja. Znanje nemščine na nivoju B2 ali B1 posameznikom omogoča zaposlitev ali študij v tujini brez opravljanja dodatnih izpitov in naknadnega pridobivanja certifikatov.

Poleg Neže se je na državnem tekmovanju iz nemščine odlično odrezala tudi dijakinja tretjega letnika Maja Božičnik (foto: GiB).
Ekskurzije v nemško govoreča mesta in izmenjave v Francijo
Dijaki Gimnazije Brežice se lahko odločijo za ekskurzije v več nemško govorečih mest v okviru obveznih izbirnih vsebin – npr. Berlin, Dunaj, Gradec, letos se denimo odpravljajo na tridnevno ekskurzijo v Švico. Na Gimnaziji Brežice izmenjave v nemško govoreče države sicer ne potekajo, potekajo pa izmenjave v Francijo v okviru projekta Erasmus+. O tem je več povedala prof. francoščine Nika Ogorevc, ki je vesela, da na gimnaziji že več kot 20 let sodelujejo s francosko srednjo šolo v mestu Loches. Letos je izmenjava potekala sredi aprila, dijaki pa so bili na izmenjavi kar devet dni. Dijaki živijo pri družinah, kar jim omogoča pristen stik ne le s francoskim jezikom, ampak tudi njihovo kulturo. Morajo se znajti in govoriti francosko, Francozi namreč slabše govorijo angleško, zato si z angleščino nekako ne morejo pomagati. Prof. Ogorevc omenja tudi nov Erasmus projekt za spodbujanje in promocijo francoščine na šoli, ki so jim ga odobrili nedavno. Cilj projekta je med drugim tudi povečati motivacijo za učenje francoščine med dijaki. »Opažam, da je interes za francoščino na maturi upadel, ne le pri nas na regionalnem, ampak na državnem nivoju,« je še dejala Ogorevc.
Naj zaključimo, da ima učenje tujih jezikov dolgo tradicijo v okviru slovenskega izobraževalnega sistema. Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem spodbuja tudi razvoj raznojezičnosti posameznika in večjezičnost vzgojno-izobraževalnega prostora. Večjezičnost državljanov je zagotovo eden od temeljev mirnega in demokratičnega sobivanja v Sloveniji in Evropi.
Hana Zupanc
Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 6. junija 2024.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.