Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Potem ko so podoben inovativen projekt konec marca predstavili na kmetiji Juratovec, so 8. aprila tudi na kmetiji Ivanšek na Zasapu predstavili projekt EIP »Visokostorilna in trajnostna vzreja tekačev pasme krškopoljski prašič s pomočjo preciznih krmilnih avtomatov«.
Ivanšek: Meso krškopoljca bo v prihodnosti še kako pomembno
Na kmetiji Ivanšek je beseda tekla o krškopoljskem prašiču, edini slovenski ohranjeni avtohtoni pasmi prašičev ter ‘kralju slovenske gastronomije in kulinarike’. Kot je navedla Martina Ivanšek, ki je tudi predsednica Društva rejcev krškopoljskih prašičev, njihova kmetija nosi tudi naziv izvorne reje krškopoljcev, od tu izvira skoraj večina plemenskega materiala po Sloveniji. »Kmetijska politika nam ni naklonjena, a krškopoljec je v hudih časih vedno obstal. Danes ga držimo na nivoju ohranjanja, širitve, promocije v Sloveniji in tujini, kamorkoli pridemo, ga promoviramo,« je povedala in dodala, da se samooskrba s prašiči vsak dan zmanjšuje, a rejci krškopoljcev po njenem premorejo toliko poguma, da bodo to pasmo ohranili in jo skušali še nadgraditi. »Menim, da bo krškopoljec v prihodnosti še zelo prišel do izraza, predvsem zaradi svoje maščobe, ki zdaj še ni tako cenjena, a ko bo sčasoma na trgovskih policah vse drago ali pa nečesa sploh ne bo, bo za preživetje tako kmetij kot sorodnikov njegovo meso še kako pomembno,« je še poudarila.
Martina Ivanšek
Plačnik izvajanja selekcijskih opravil pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Le-to je pred dvema letoma objavilo razpis za sofinanciranje evropskih inovativnih projektov (EIP), na katerega je KGZ Novo mesto skupaj z desetimi partnerji oddal predlog dvoletnega projekta, ki je bil ocenjen kot vreden financiranja iz sredstev programa razvoja podeželja. V projektu sodeluje tudi Inštitut Jožef Stefan z raziskavo o kemični in izotopski sestavi mesnin krškopoljskega prašiča. Vzpostavili so postopek potrjevanja izvora mesa tudi na podlagi atomske in izotopske sestave mesa ter lahko na tej osnovi potrjujejo, ali je mesni izdelek iz Slovenije ali ne in ali je iz pasme krškopoljski prašič ali ne. Na začetku omenjeni projekt EIP vodi KGZ Bric Soča, ki se ukvarja tudi z oskrbo kmetij, veterinarskih postaj in kmetijskih zavodov z ušesnimi znamkami za označevanje domačih živali. V okviru projekta izvajajo tudi testiranje rastnosti prašičev.
Mag. Andrej Kastelic
Do ugotovitev prišli na podlagi tehtanja pujskov
V projektu, ki so ga izvajali na kmetiji Ivanšek, je bila glavna naloga vpeljava krmljenja s t. i. predštarterjem in štarterjem na partnerskih in drugih kmetijah. Do ugotovitev oz. rezultatov so prišli na podlagi tehtanja pujskov. Sodelavki Štefka Vidic in Mateja Verbič s KGZ Novo mesto sta predstavili potek in rezultate tehtanja. Vidic je omenila, da se je ob tehtanju izvedlo tudi meritve okoljskih vplivov v gnezdu in hlevu, kjer so izmerili temperaturo, vlago, svetlobo, zvok, koncentracijo CO2 in NH3. Pri prvih tehtanjih so odvzeli tudi vzorce tkiva in jih uskladiščili za morebitno genotipizacijo, kasneje so vzorce jemali samo pri živalih, odbranih za pleme. Po vsakem izvajanju meritev na kmetiji so opravili razgovor z rejcem, da bi izboljšali pogoje reje pujskov in dosegli še boljše rezultate. Verbič je dodala, da je vpliv rejca pri odraščanju pujskov zelo pomemben, kar se je videlo pri razliki v teži pujskov po določenem številu dni na posameznih kmetijah – pri 35 dneh je bila najvišja razlika okoli 4 kg, pri 70 dneh pa slabih 10 kg, upoštevano je bilo tudi število pujskov v gnezdu. Po njenih besedah so rejci, ki so upoštevali navodila za krmljenje s predštarterjem in štarterjem, dosegli boljše rasti pujskov krškopoljske pasme, število živorojenih pujskov pa se je na teh kmetijah povečalo za skoraj dva.
Miha, Martina in Franc Ivanšek
Kastelic: Prodajalci zelo radi tujo svinjino prodajajo kot slovensko
Avtor projekta mag. Andrej Kastelic, vodja oddelka za živinorejo na KGZ Novo mesto, selekcionist za pasmo krškopoljski prašič in vodja rejskega programa za krškopoljskega prašiča, je na kmetiji Ivanšek dejal, da kakovostno krmno gnezdo pomeni tudi ekstremno rast prašičev. V posameznih primerih so kmetije, kjer je samo ena prasitev na leto in to je po njegovem premalo za dobro ekonomiko reje. V primeru krmljenja s predštarterjem in štarterjem po programu, kot ga pripravljata sodelavki s KGZ Novo mesto, ima lahko svinja 2,4 prasitve na leto oz. posledično 24 odstavljenih pujskov (v primeru desetih odstavljenih pujskov), »kar pomeni, da strošek krmila ni več strošek, ker imamo toliko več prodanih pujskov«. Kot je povedal, je bil namen projekta, da rejci sami na svojih živalih ugotovijo, kaj se zgodi, če je krmljenje profesionalno oz. natančno, je dodal. Povedal je še nekaj o zbiranju vzorcev mesa, ki so jih pošiljali v analizo na Inštitut Jožef Stefan. »V to zgodbo smo šli predvsem zaradi tega, ker za inšpekcijsko službo v sodnem postopku genetska metoda ni verodostojna, zato smo se odločili za alternativno metodo, ki pa je veljavna za inšpekcijo,« je ob tem pojasnil Kastelic in dodal, da na podoben način analizirajo tudi govedino. »Prvi rezultati so bili zastrašujoči, saj je bilo od 26 vzorcev kar 18 takšnih, ki v resnici niso izvirali iz slovenskih prašičev, pa so bili prodajani kot slovenski izvor,« je izpostavil in dodal, da na ta način ugotavljajo, da potrošnik raje kupuje v Sloveniji vzrejeno svinjino kot tisto, ki je vzrejena v tujini, in da prodajalci zelo radi tujo svinjino prodajajo kot slovensko, enako se dogaja tudi predelovalcem. »Osnovni cilj tega našega dela je, da bo kmet, ki proizvaja slovensko svinjino, na koncu dobil plačano višjo ceno,« je še poudaril.
Mlada plemenska svinja pasme krškopoljski prašič
Hrana za bele prašiče je učinkovita tudi pri krškopoljcih
Za krškopoljskega prašiča so značilni skromnost, prilagodljivost na različne razmere reje, dobra rastnost in izrazita kakovost mesa. Meso in mesni izdelki teh prašičev so bolj mehki, sočni in aromatični, vsebujejo pa tudi ugodnejše razmerje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami za prehrano človeka, kar je posledica genetike in okolja. Krškopoljski prašič je plodna pasma, najboljše reje krškopoljcev dosegajo plodnost rej belih pasem prašičev. Rejci krškopoljskih prašičev podatke o prepustih, prasitvah, označitvah, odstranitvah in prodajah vestno sporočajo KGZ Novo mesto, ta pa jih posreduje na Biotehniško fakulteto, Oddelek za zootehniko, kjer podatke vnesejo, obdelajo ter v imenu Društva rejcev krškopoljskih prašičev pripravijo zootehniška spričevala in ostale potrebne zapise. Kot je pojasnila predstavnica omenjenega oddelka s fakultete prof. dr. Špela Malovrh, je treba mlade pujse pripraviti na odstavitev, in to s pomočjo t. i. predštarterja ter kasneje štarterja. »Pujskom je treba dajati kakovostno krmo, česar pa rejci po navadi doma nimajo,« je dodala in izrazila upanje, da bo v prihodnosti potekal še kak tak projekt. Za visokostorilno in trajnostno vzrejo tekačev je treba le-te kakovostno oskrbovati in kmetija Ivanšek se oskrbuje s krmnimi mešanicami, vitamini ter minerali za prašiče pri podjetju Sano. Njegov predstavnik Marko Repše je povedal, da s to kmetijo sodelujejo več kot eno leto, pri čemer ugotavljajo, da je ta hrana, ki je v prvi vrsti primerna za bele prašiče, učinkovita tudi pri krškopoljskih. Kmetija Ivanšek se oskrbuje tudi z ostalim repromaterialom v lokalni Kmečki zadrugi Brežice.
Kmetija Ivanšek
Mag. Zdenka Kramar, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZ Novo mesto, ki je tudi partner projekta, je spomnila, da je bila ena od treh kmetij pred več kot 30 leti, ko so pričeli z vzpostavljanjem vzrejnih središč za krškopoljskega prašiča in s tem ohranjanja te pasme, tudi kmetija Ivanšek (prej Baznik). Roman Matjašič z Občine Brežice je pohvalil, da se s tovrstnimi projekti iz teorije v prakso prenaša znanje, ki je v današnjem času zelo pomembno, takšna srečanja pa po njegovem pomenijo tudi večjo konkurenčnost kmetij. Zaželel je dobro vzrejo krškopoljcev, saj s tem delajo tudi veliko promocijo turizmu v občini Brežice in širše.
Za harmonikarsko spremljavo dogodka, ki ga je povezovala Tatjana Kmetič Škof s KGZ Novo mesto, je poskrbel Martin Jožef Tomše, na koncu so si udeleženci lahko še ogledali eno od mladih svinj krškopoljske pasme, ki je prišla iz hleva, in pokusili domačega odojka s kmetije Ivanšek.
R. R.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
