Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
O 22-letnem Krčanu Žanu Bračunu, ki je še en v vrsti glasbeno nadarjenih Posavcev, ki jih je neizmerna želja po ukvarjanju z glasbo popeljala na študij izven naših meja, ste zagotovo že slišali. V zadnjem času ga povezujemo predvsem z razmeroma novo glasbeno zasedbo Potopisci, ki je prispodoba za svežino, mladostniško energijo ter kombinacijo zvoka harmonike in akustične kitare, kar po njegovem trenutno manjka na slovenski glasbeni sceni.
Podpora domačih in nekaterih drugih mu je pomagala, da je stopil na samostojno pot
Prvi stiki z glasbo Žana Bračuna segajo že v otroška leta. Nihče od njegovih domačih sicer ni glasbenik, dedek Milan se je sam naučil igrati harmoniko, oče Matjaž je bil včasih kitarist, kar je Žana pritegnilo do te mere, da se je najprej odločil za igranje klavirske harmonike na GŠ Krško, kjer je prišel prvič v stik z glasbeno teorijo, branjem not, muziciranjem, igranjem v orkestru, torej osnovnimi glasbenimi elementi. Glasbene šole sicer ni dokončal, narediti bi moral še en razred. Odločil se je namreč za igranje kitare, katere zvok mu je bil všeč.
Kot ‘frontman’ skupine Potopisci
»Ko sem končal s harmoniko, se je na srečo v Krškem odprla glasbena šola Popsi, v katero sem se prijavil in začel igrati kitaro pri Mateju Mršniku ter igral tudi v nekaj bendih, med drugim v Milkshake v okviru Popsi. Zahvaliti se moram tudi učitelju glasbe na OŠ Leskovec pri Krškem, kamor sem hodil, Robertu Fuksu, ki nam je predstavil popularno glasbo ter omogočil, da sem igral v šolskem bendu, bil sem tudi član tolkalne skupine Ritem vodovodarji, s katero smo nastopili tudi na Slovenija ima talent in poželi veliko pozornosti,« razlaga Žan, ki je bil v času šolanja na Gimnaziji Brežice del šolskega benda, priložnost za to mu je dal njegov profesor glasbe Dejan Jerončič. Tako se je tudi začelo Žanovo sodelovanje s prav tako gimnazijci Veroniko in Krištofom Strnadom, Marušo Ferenčak ter Luko Kusljem, s katerimi so imeli tudi skupino Kons. 5, kar je bil njegov prvi kreativni proces ustvarjanja glasbe in so bili tudi skoraj pred tem, da izdajo album. Včlanil se je tudi v MeMPZ GiB in MePZ Viva Brežice, kar mu je pomagalo pri razvoju pevskega glasu, da je lahko začel pisati in peti svoje ’komade’. »Kar veliko sem se glasbeno udejstvoval, imel sem srečo, da sem živel v takem okolju ter imel podporo družine in nekaterih drugih ljudi, kar nekomu, ki stopa na samostojno glasbeno pot, ogromno pomeni ter daje podlago in motivacijo za naprej,« izpostavlja.
Potopisci na julijskem predstavitvenem koncertu na brežiškem grajskem dvorišču
Študij v Celovcu mu je odprl nov pogled na glasbo
Sprva sicer ni kazalo, da bo šel po gimnaziji študirat glasbo, saj jo je vedno jemal bolj kot hobi. Najprej se je vpisal na študij etnologije, kulturne antropologije in umetnostne zgodovine v Ljubljani, a hitro ugotovil, da to ni za njega, pa še korona je dodobra zarezala v vsakdanje življenje in je bil primoran biti doma. Odločil se je, da se bo začel pripravljati za študij glasbe, in brez kitarskega mojstra Mihe Koretiča, ki ga je zelo dobro pripravil na sprejemne izpite, zagotovo ne bi šel študirat v Avstrijo. Leta 2021 je bil sprejet na Gustav Mahler Privatuniversität für Musik v Celovcu – smer jazz kitara, jeseni začenja 3. letnik. »Pred fakulteto ne bi bil sposoben iti igrat nekam profesionalno, zdaj po dveh letih študija pa so mi predvsem druženja, poznanstva, sodelovanje v določenih projektih prinesli kompetence, znanja, ki jih lahko prenesem v svojo profesionalno kariero. S fakulteto se mi je res marsikaj odprlo,« pove Žan, ki pri rosnih 22 kot redni član spremljevalnih zasedb že sodeluje z imeni, kot so Rebeka Dremelj, Mate Bro, Kristijan Crnica, Veronika Strnad, maja letos je sodeloval tudi na velikem koncertu Big banda Slovenske vojske ob dnevu SV v Stožicah. »Zdaj sem se 100-odstotno posvetil samo glasbi. Le-ta ne pomeni samo tega, da znaš dobro igrati, ampak k temu, da si dober glasbenik, doprinesejo tudi različne življenjske izkušnje, pri glasbi so pomembni tudi človeški čut, čustva, delo s sočlovekom, v ekipi itd.,« meni Žan, ki je hvaležen za to, da je dobil priložnost ukvarjati se z glasbo.
Potopisci so poleti izdali prvi album Potopis.
S Potopisci prodira na slovensko glasbeno sceno
Lani februarja se je na Valentinovem koncertu v MC Brežice prvič pojavil kot Žan Bračun, pevec, tekstopisec, s tedanjo zasedbo. Nato se je povezal s študijskimi kolegi v Celovcu, Primožem Gnidovcem, ki igra harmoniko, Luko Talerjem (bobni) in Nikom Kostanjevcem (klaviature), pridružila sta se jim še dva iz našega lokalnega okolja, Maruša Ferenčak kot spremljevalni vokal in baskitarist Luka Kuselj, s katerima Žan, ki igra kitaro in poje, sodeluje že od brežiške gimnazije naprej. Ker je želel ta svoj glasbeni ’projekt’ nadaljevati, je iz zasedbe Žan Bračun & bend nastala zasedba Potopisci. Zakaj ravno to ime? »Ko se vsak od nas ozre nazaj, je vsak združil svojo pot v to našo skupno glasbeno pa tudi življenjsko pot, ki jo pišemo.« V lanskem letu so Potopisci najprej nastopili na Mestni promenadi, v gradu Brežice in na Mladinskem kulturnem festivalu na Raki (z Batisto Cadillac). Po tem so tudi uradno ustanovili band, in ker so že imeli kar nekaj avtorskih pesmi, med njimi tudi tri ’single’ Pomlad, Zase in Roza krof, nastajale pa so že naslednje, je bil naslednji korak snemanje prvega albuma z naslovom Potopis, za katerega so začeli snemati septembra lani, pred začetkom lanskega študijskega leta, in zaključili snemanje junija letos. Snemali so pri Mateju Humarju, mladem producentu in tonskem mojstru iz Krškega, za ’mastering’ pa je poskrbel Matej Gobec iz Ljubljane. »Z imenom albuma nič ne skrivamo, naslov je namreč kar samoumeven. Na albumu je devet skladb, od tega je pri dveh besedilo prispeval naš dober prijatelj Lovro Jurečič, ki se v pesmi Roza krof pojavi tudi kot gostujoči pevec,« razlaga Žan, idejni vodja skupine, ki se je kot tekstopisec in avtor glasbe podpisal pod vse ostale pesmi na albumu, ki ga označuje za širok nabor glasbenih občutkov, stilov. Predstavitveni koncert z vsemi skladbami na albumu so imeli na prvo julijsko nedeljo, ko so resnično navdušili občinstvo na brežiškem grajskem dvorišču, kjer sta se članom zasedbe na odru pridružila tudi Jurečič in Robert Petan. Pri njihovih skladbah gre za zmes folka in popa, v ospredje pa postavlja zvok harmonike in akustične kitare. Tako s prepletom modernega in domačega duha stremi k pristnosti in inovativnosti, ki bo vsakega poslušalca spravila na čustveno popotovanje, hkrati pa ponosno pokaže vpliv, ki so ga nanje pustili znani slovenski izvajalci, kot so Čedahuči, Rudi Bučar in Gal Gjurin. Po Žanovih besedah so to tri glavne inspiracije preoblikovanja njihovega zvoka. »Vsak od nas šestih ima nek svoj doprinos h končni zvočni podobi skupine in to je tisto, kar naredi razliko do drugih izvajalcev,« dodaja. Njihova želja je prodreti tudi v druge dele Slovenije in da s svojo glasbo dosežejo čim več ljudi, »kajti zdi se mi, da slovenska glasbena scena rabi malo svežine, mladostniške energije, akustične kitare, harmonike«.
Rok Retelj, foto: R. R. in Benjamin Kovač
Prispevek je – pri tisku je sicer izpadla fotografija, za kar se še enkrat opravičujemo – objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 31. avgusta 2023.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
