Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Ob sotočju Save in Krke, kjer se h Krškemu polju spuste zadnji obronki Gorjancev, leži Čatež ob Savi. Cesta bratstva in enotnosti, prva vsejugoslovanska moderna prometnica, si je skozi to gručasto vas utrla prehod ter razgrnila betonsko preprogo proti slovenski oziroma hrvaški prestolnici.
Pod Čateškim gričem je leta 1972 odprl vrata velik Petrolov motel, ki mu gre poleg bližnjih term zahvala, da je postal ta košček slovenske zemlje znan v domovini in tujini. Motel Čatež je s svojo široko ponudbo privabljal tako uporabnike ceste kot iskalce zabave. Luči v njem so dokončno ugasnile leta 2003.
Restavracija »Na Griču« po dozidavi in posodobitvi leta 1967. Razglednico hrani Knjižnica Brežice.
Rast pod okriljem PetrolaDelovanje čateškega obcestnega počivališča se je od začetka odvijalo pod okriljem ljubljanskega velepodjetja Petrol. V njegovem razvoju sta tako Restavracija »Na Griču« kot njen naslednik Motel Čatež odigrala pomembno, celo pionirsko vlogo. S pomočjo znanja in izkušenj čateškega kolektiva je namreč Petrol pisal uspešno zgodbo gostinske in nastanitvene dejavnosti, ki je z osredotočenjem na potrebe in pričakovanja gosta postavljala merila v jugoslovanskem prostoru. Na odseku Ceste bratstva in enotnosti med Ljubljano in Zagrebom (z začetkom in zaključkom gradnje v letu 1958) je slovenski trgovec z naftnimi derivati zgradil več bencinskih servisov, med drugim tudi na Čatežu ob Savi. Strma rast avtomobilskega prometa in takratni standard potovanja (vozila brez klime in zato nočna vožnja na daljše razdalje) sta poleg gradnje bencinskih servisov narekovala vzpostavitev gostinskih, kasneje pa tudi prenočitvenih zmogljivosti ob glavnih poteh motoriziranih nomadov.
Delavski svet Petrola je 8. novembra 1960 na Čatežu ob Savi ustanovil podjetje z nazivom Restavracija »Na Griču« s šestimi zaposlenimi. Vse od njegovega začetka do upokojitve leta 1988 je podjetje vodil Ludvik Hren. Prva restavracija, po današnjih merilih zgolj bife, je zrasla na severni strani dvopasovnice (v smeri Ljubljane) ob obstoječem bencinskem servisu. Pospešek k rasti podjetja je prineslo sredi leta 1962 izdano dovoljenje za 24-urno obratovanje. Iz obrazložitve odločbe občinskega ljudskega odbora izvemo, da je lokalna oblast pritrdila prošnji »z ozirom na to, da v nočnem času lahko postrežejo s toplimi jedili in pa živili predvsem šoferjem, ki od Ljubljane do Zagreba nimajo niti enega nočnega gostinskega obrata, kar pa je nujno potrebno«.
Dobrodošlica ob vsaki uri
Ko so se šestdeseta leta prevesila v drugo polovico, je postalo jasno, da zmogljivosti Restavracije »Na Griču« ne odgovarjajo več naraščajočemu obisku. Dozidavo in posodobitev čateškega počivališča je spodbudilo rastoče število tujih turistov ter trume zdomcev iz vse Jugoslavije, kakor tudi velesejemska dejavnost v hrvaški prestolnici. Stalni porast prometa je terjal povečanje kuhinje, prostora in števila sedežev v restavraciji, zlasti pa ureditev ustreznih sanitarij za voznike in potnike, ki ob jugoslovanskih prometnicah tedaj še zdaleč niso bile samoumevne.
Posodobljena Restavracija »Na Griču« z dozidanim gostinskim traktom je zopet začela obratovati 7. septembra 1967. V Dolenjskem listu so nedolgo zatem objavili: »Zelo lepa stavba s sončno teraso vabi voznike, naj se ustavijo in se za hip odpočijejo po naporni vožnji.« Kolektiv restavracije je obljubljal odlično postrežbo in dobrodošlico ob vsaki uri. Obratovalni čas restavracije se je namreč začenjal zjutraj in trajal ves dan in vso noč do naslednjega jutra. Njena vrata so se zaprla zgolj za dve uri (od štirih do šestih zjutraj), da so se oblegani gostinski prostori počistili in prezračili, »in že so bili tu novi gostje komaj prebujenega dne«.
Motel naj bo!Ideja o motelu na Čatežu ob Savi se je porodila v začetku šestdesetih let, a je imela pri načrtovalcih družbenega razvoja Dolenjske prednost motel na Otočcu. Odločitev Petrola za izgradnjo čateškega motela je bila del širše zgodbe. Petrol je v sedemdesetih letih ob najbolj obljudenih slovenskih cestah vzpostavil vrsto počivališč z gostinskimi obrati, kjer so se tranzitni potniki mogli okrepčati in odpočiti, v motelih pa tudi prespati. Ob izteku desetletja se je Delovna organizacija Petrol Gostinstvo ponašala s petimi sodobno urejenimi obcestnimi počivališči: Motel Čatež, Motel Podlehnik, Motel Lom, Restavracija Tepanje in Restavracija Tržič.
Ljudski glas ve povedati, da je imel za izgradnjo čateškega motela največ zaslug rojak iz bližnjih Artič Jože Rožman, tedaj prvi človek Petrola. Vendar so temu v prid govorile tudi strokovne analize. Te so potrjevale, da ima Čatež ob Savi glede na oddaljenost od Ljubljane in Zagreba zelo primerno lego, širše območje pa znaten turistični potencial. Naložbo v nadgradnjo čateškega počivališča je dodatno osmišljala napovedana razširitev magistralne ceste Ljubljana–Zagreb v štiripasovno avtocesto (mimo Čateža je po njej promet stekel šele leta 2004).
Biser med Petrolovimi moteli
Oktobra 1970 so onstran Restavracije »Na Griču« stekla obsežna zemeljska dela. Manj kot dve leti pozneje, 21. avgusta 1972, je bil odprt prvi Petrolov motel, v uporabo pa je bil tedaj predan tudi sodoben večstezni bencinski servis. Stavba motela je bila prostorna, sodobno zasnovana in okusno opremljena; vsekakor pravo nasprotje stereotipnih predstav o balkanskih obcestnih počivališčih. V pritličje sta bila umeščena bistro s 60 sedeži in recepcija z menjalnico. Etažo višje se je nahajala restavracija s 420 pokritimi sedeži in 240 sedeži na delno zaprti terasi, kjer so mogli brez zadrege postreči vse obiskovalce, od šoferjev do poslovnih gostov. Oko gosta restavracije se je moglo spočiti na razkošnih lestencih in veliki tapiseriji uveljavljene umetnice, domačinke Cvetke Miloš. V posebnem krilu je bilo na razpolago 45 ležišč (dvoposteljne in ena triposteljna soba).
Restavracija motela je nudila bogat izbor jedi, vendar so predvsem šoferji še naprej prisegali na domače obare (značilnost vseh Petrolovih gostinskih obratov je bila, da so poleg mednarodnih stregli značilne lokalne jedi). Tudi po zaslugi prostornega parkirišča je čateški motel hitro postal priljubljeno počivališče na poti po betonski magistrali, ki je zaradi širokih stikov med ploščami omogočala vse prej kot gladko vožnjo. Ambicioznost projekta se še bolj kot v velikosti in zmogljivosti motela kaže v posnemanju aktualnih zgledov z Zahoda pri njegovem snovanju. Čateški motel predstavlja kopijo motela v bližini Milana, s to razliko, da se investitor ni odločil za samopostrežno restavracijo, pač pa za klasično postrežbo gostov.
Z izgradnjo motela so kapacitete obeh restavracij močno presegle povpraševanje uporabnikov ceste. Navedeno nesorazmerje je znal 170-članski kolektiv Motela Čatež obrniti sebi v prid z razvojem dodatne ponudbe. Ta je glas o njem ponesla daleč naokrog, motel pa je postal središče družabnega življenja v širšem prostoru. Seznam stalnih in priložnostnih dogodkov, ki so se zaradi domišljene zasnove in izvrstne izvedbe udeležencem nemalokrat zapisali v trajen spomin, je dolg: silvestrovanje v obeh restavracijah, novoletni ples, pustna sobota in torek s tekmovanjem mask, proslave okoliških delovnih kolektivov, maturantski plesi, zaključne prireditve, osebna slavja itd. Poleg tega je vsako soboto oživelo plesišče čateškega motela, ko se je bilo mogoče zavrteti ob zvokih priznanih zabavnih ansamblov.
Težave na obzorju
Motel Čatež je delil usodo socialistične Jugoslavije – v dobrem in slabem. V obstoj ga je priklical pospešen povojni razvoj in odpiranje proti Zahodu, njegove težave pa so se začele kopičiti na začetku osemdesetih let z nastopom gospodarske krize. Ta se je iztekla v razpad države in zaporedje vojn na njenem pogorišču, ki so Cesti bratstva in enotnostivzeli ime in večidel uporabnikov. Kolektiv Motela Čatež je na vse slabše gospodarske razmere odgovoril s povečano podjetnostjo, kar se je med drugim odrazilo v razširjeni kulinarični ponudbi. Skladno s prizadevanjem, da polovijo »sleherni dinar ali devizo«, kakor se je izrazil direktor Hren, je Petrol marca 1988 v motelu na Čatežu odprl brezcarinsko prodajalno (duty free shop). V njej so prodajali izdelke iz uvoza, med katerimi je bil največji interes za zabavno elektroniko. »Prodajalna, kakršna je naša, je bila vsekakor potrebna, saj se pri nas zelo radi ustavljajo tujci, pa tudi naši zdomci. Največ prodamo cigaret, pijač, veliko povpraševanja je tudi po kavi. Povpraševanje je celo tako veliko, da nam večkrat blaga zmanjka,« je za Dolenjski list tedaj pojasnjevala poslovodkinja prodajalne Božena Trifunjagić. »Seveda se kupci zanimajo tudi za elektroniko, vendar teh naprav dobimo premalo, da bi lahko ustregli vsem kupcem. Težava je tudi v tem, da moramo vse večje tehnične predmete vpisati v potni list, tako da se zaradi tega kakšen kupec nakupu odpove.«
Težave Motela Čatež niso izvenele niti v letih gospodarskega okrevanja po osamosvojitvi Slovenije. Število zaposlenih se je zmanjšalo s 113 v letu 1988 na 67 v letu 1995. Vzroka za to ni težko določiti: cesta, ob kateri je motel zrasel in uspeval, po letu 1991 ni več vodila v osrčje bivše skupne države in naprej v svet, ampak se je pot po njej ustavila pri Zagrebu, kjer se je streljaj naprej začelo območje oboroženih spopadov. Prihodnost Motela Čatež, katerega krmilo je po direktorju Hrenu prevzel Janez Ivšič, je bilo mogoče zagotoviti zgolj s prilagajanjem vsebine ponudbe. Tako so znižali število ležiščih, zelo zmogljivo kuhinjo pa bolje izkoristiti z možnostjo naročila jedi (catering) ter nudenjem gostinskih storitev na velikih prireditvah. Obenem se je povečala aktivnost slaščičarne z razširjeno ponudbo tort in sladic (med temi je po priljubljenosti prednjačila čateška kremna rezina). V prizadevanju za rentabilno poslovanje je motel dal streho raznovrstnim prodajalnam in predstavitvenim dogodkom. V letu 2001, ko se je študentska prehrana na bone razširila v Posavje, so dobrodošli postali tudi lačni študenti. V sejni sobi motela so se še pogosteje kot prej vrstili razni sestanki, konference in seminarji. V nezavidljivih razmerah skozi devetdeseta leta je imel čateški motel posebno prednost pred konkurenco: tu je bila ena redkih govorilnic, iz katere je bilo mogoče klicati v Srbijo in je – domnevno – niso nadzorovali hrvaški varnostni organi.
Avtocesta povozi motel
Med pripravami na gradnjo standardne avtoceste skozi občino Brežice so se velike spremembe obetale na Čatežu ob Savi, od tega največje prav na lokaciji Motela Čatež. Projektna dokumentacija je predvidela, da bo modernizirana »dolenjka« na Čatežu »povozila« tamkajšnje počivališče. V luči teh napovedi je restavracija na severni strani počivališča prenehala s poslovanjem že jeseni 2001. Dve leti zatem, 1. oktobra 2003, je svoja vrata dokončno zaprl tudi motel, ki je na začetku naslednje pomladi prišel na vrsto za rušitev. Do sredine maja 2004 so za njim ostali le še spomini na objekt, v katerem so se zvrstili brezštevilni dogodki in nepozabne prireditve. Novinar Vlado Podgoršek je v pokrajinskem glasilu SavaGlas očrtal glavne značilnosti delovanja čateškega motela v preteklih treh desetletjih: »V lepi dvorani so stopali v novo leto mladi in starejši, v njem so pustovale generacije domačinov in gostov od blizu in daleč in vrstile so se sindikalne zabave ter srečanja ob dnevu žena. Na čateškem griču so zborovali kolektivi, preživljali mladostne večere in noči maturanti ter se zavrteli jubilanti s fakultet. V motelu so se ustavljali visoki gostje in poslovni ljudje so čakali, da so si “prislužili” dnevnico. Ob sobotah so se v zgodnjih jutranjih in poznih urah ustavljali potniki na svojih trgovskih poteh na tržaški Ponteroso. Na čateškem griču so se križale tudi tihotapske poti prekupčevalcev drog, orožja in avtomobilov.«
Rušenje motela je spremljala napoved Petrola, da bo na istem mestu zrasel nov objekt z bencinskim servisom in prenočitvenimi zmogljivostmi. Kmalu se je izkazalo, da so bile obljube in upi (napol) prazni ter da bo Motel Čatež ostal brez enakovrednega naslednika. Vzporedno z rušenjem motela je stekla gradnja avtocestnega počivališča Grič. Ta je bil namenu izročen novembra 2004 ter je obsegal Petrolov bencinski servis in bistro švicarske družbe Marché International. Sedanje čateško počivališče je s svojo tipsko arhitekturo, standardno ponudbo in izključno usmerjenostjo v potrebe uporabnikov avtoceste le bleda senca svojega predhodnika ter pri mnogih upravičeno budi željo po vrnitvi »dobrih starih časov« pod Čateški grič.
Dr. Dejan Pacek, Knjižnica Brežice
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
