Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Objavljeno:
Sreda, 17.05.2023 Rubrika:
NOVICE Redakcija
Svet regije Posavje na 107. redni seji
Svet regije Posavje, ki ga sestavlja vseh šest posavskih županov, se je v ponedeljek v sejni sobi RRA Posavje sestal na 107. redni seji. Na dnevnem redu so bile med drugim točke v povezavi s predstavitvami Zakona o celostnem prometnem načrtovanju in Strategije slovenskega turizma 2022–2028, zamikom izvajanja Regionalnega prostorskega plana, odprte zadeve iz Dogovora za razvoj regij 2014–2020, vzpostavitvijo trajnega mejnega prehoda za civilno letalstvo na Letališču Cerklje ob Krki ter imenovanjem predsednika Sveta regije za naslednje enoletno obdobje.
Ocvirk predal žezlo Debelaku
Bistriški župan Franjo Debelak (levo) in njegov sevniški kolega Srečko Ocvirk sta si simbolično, s trkom kozarcev, predala vodenje Sveta regije Posavje.
Sejo je še zadnjič kot predsednik Sveta regije vodil sevniški župan Srečko Ocvirk, ki je na koncu segel v roko svojemu nasledniku, bistriškemu županu Franju Debelaku, ki bo Svet regije vodil eno leto, do maja 2024. Ob tem je poudaril, da bo nadaljeval z že začetimi zgodbami, zagotovo pa bo dodal še kakšno temo iz drugega konca Posavja, torej Bistrice ob Sotli, ki se navezuje tako na Krško in Brežice kot tudi na Celje. »Za nas so pomembne vse kolesarske povezave, ena teh je Rogaška Slatina–Podčetrtek–Bistrica ob Sotli–Čatež ob Savi, in tukaj bom vztrajal, da gre gradnja te povezave, ki je zelo pomembna tudi za Posavje, naprej, saj želimo več kolesarskega turizma. Poudaril je odlično delovanje regije Posavje kot tudi sodelovanje z ostalimi posavskimi župani, tako da verjame, da bodo nadaljevali s konstruktivnim delom.
Novost regionalna celostna prometna strategija, ustanovili bi regijske centre mobilnosti
Gregor Steklačič z Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko
Zakon o celostnem prometnem načrtovanju je predstavil Gregor Steklačič z Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Med drugim je pojasnil, da zakon uvaja tudi regionalno prometno strategijo, saj se največ prometa odvija na regijski ravni, zato bo po njegovem zelo pomembno prioritete na področju prometa uskladiti na ravni regije. Navedel je, da je občinska celostna prometna strategija (OCPS) obvezna za mestne občine, v tem primeru Krško, za ostale pa je pogoj sofinanciranje na javnih razpisih s področja trajnostne mobilnosti. Nove vsebine v sklopu OCPS so načrtovanje razvoja sklenjene mreže površin za pešce in kolesarje ter parkirne politike in upravljanja mestne logistike, zunanja neodvisna presoja kakovosti (dvakrat v postopku) ter spremljanje izvajanja in letno poročanje v nacionalni informacijski sistem. Pri mestnih občinah je obvezen tudi načrt parkirne politike. Novost je torej regionalna celostna prometna strategija (RCPS), ki sicer ni obvezna, pripravljali pa naj bi jo na novo ustanovljeni regijski centri mobilnosti, pri čemer se pričakuje sodelovanje občin v prometni regiji. Z vidika prostorskega načrtovanja bo moral prostorski akt zasnovati tudi območja prijaznega prometa in brezemisijskih con, lokalno infrastrukturo za hojo in kolesarjenje ter usmeritve za velike generatorje prometa, je še naštel Steklačič in omenil, da bo razpis za sofinanciranje objavljen najkasneje jeseni in bo lahko katera koli občina na njem tudi kandidirala za pridobitev sredstev. Priprava RCPS in regijskih centrov mobilnosti bo tudi del Dogovora za razvoj regije (DRR). Omenil je še, da je poseben ukrep državno kolesarsko omrežje, ki je odslej pristojnost Ministrstva za infrastrukturo, ključno vlogo pa tukaj igra DRSI.
Ocvirk: Po funkcionalno zgrajenih kolesarskih stezah legalno ne moremo kolesariti
Generalna direktorica Direktorata za turizem Dubravka Kalin
Po besedah sevniškega župana Ocvirka Zakon o celostnem prometnem načrtovanju regijo Posavje postavlja pred kar nekaj izzivov. Kot je dejal, zakon opredeljuje državno, regionalno in občinsko raven, pri čemer regionalna še ni vzpostavljena. Največ časa so se zadržali pri kolesarskih stezah. »Koridor kolesarske steze ob Savi je za Posavje izredno pomemben, saj bi povezal vse posavske občine, ki ležijo ob Savi, se pravi Radeče, Sevnica, Krško in Brežice, v enotno traso, ki bi se povezala tudi do Zagreba, kar je za nas zelo pomembno. Opozorili smo na problem umeščanja teh stez v prostor, ne po vsebini, ampak po formalnostih, kajti v tem primeru se stikata tako prometni prostor, ki ga upravlja Direkcija RS za infrastrukturo, kot tudi vodni prostor oz. obvodne ureditve, kjer že obstoječe večnamenske poti tečejo ob reki Savi, pri čemer je treba urediti še pravno formalna razmerja, saj je treba te atraktivne poti, na katerih so danes table z zelo omejeno rabo, registrirati kot kolesarske steze. Po funkcionalno zgrajenih kolesarskih stezah legalno ne moremo kolesariti,« je Ocvirk skušal pojasniti težavo, ki jo vidijo v tem, da so zadeve razpete med dvema ministrstvoma in posledično ni enotnega vodenja teh projektov. »Interes občin je velik, padamo pa na realizaciji,« je poudaril in dodal, da imajo pri gradnji kolesarskih povezav v Posavju velike težave z DRSI, zato je predstavnika ministrstva Steklačiča prosil, da se zelo resno vključijo v debato z namenom pospeševanja projektov in da se zadeve na medministrski ravni uredijo.
Župan Debelak je pri tej točki izpostavil določene težave pri gradnji kolesarskih povezav do Bistrice ob Sotli, brežiški župan Ivan Molan pa se je dotaknil načrtovane cestne povezave Krško–Brežice, ki še vedno stoji.
Brežiški župan Ivan Molan (levo) in radeški župan Tomaž Režun
Želja je profesionalizirati slovenski turizem
Novo Strategijo slovenskega turizma 2022–2028 je predstavila Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem. Med drugim je izpostavila, da v gostinstvu in turizmu trenutno zaposlujejo približno 6 % kadrov, kar je podobno ravni iz leta 2019, pri čemer ti kadri zdaj zahtevajo višje plačilo in boljše delovne pogoje ter niso več pripravljeni delati v nedogled. Prikazala je nov model destinacijske organiziranosti, ki predvideva tri tipe destinacij (perspektivne, vodilne, regijske). Po njenih besedah je bila želja predvsem profesionalizirati slovenski turizem. »Velik del bremena nosite občine, ki ste ustanovile svoje zavode, ki opravljajo še številne druge funkcije,« je dejala in omenila, da na ministrstvu podpirajo idejo vodilnih in regijskih destinacijskih menedžment organizacij (DMO), zato da pride do večjih organiziranih območij, ki jih STO tudi lažje vklopi v svoje promocijske zgodbe. Kalin je poudarila, da je bilo Posavje v preteklosti ena najbolj uspešnih regij, saj so se regijske meje poklopile z mejami LAS-ov in so skupaj s pomočjo regijskih projektov gradili skupne zgodbe, razvijali določene znamke in si ustvarili prednost pred ostalimi. Povedala je, da stremijo k povezovanju in imajo v tem trenutku že obstoječ javni sistem vodilnih destinacij 35+1, pri čemer država na letni ravni nameni približno 1,2 milijona za financiranje le-teh. Z novo strategijo ga imajo namen še nadgraditi. Ob tem se pričakuje, da bo vzpostavljen samostojen subjekt, ki se bo ukvarjal izključno s turizmom, le tako bodo lahko po njenih besedah turizem profesionalizirali. Po zbranih informacijah se na lokalni ravni v turizem vloži 46 milijonov evrov, od tega 33 % v samo izvajanje programa, preostanek pa je namenjen delovanju in infrastrukturi. Občine prispevajo 44 % denarja. Veliko manevrskega prostora je še pri promocijskih aktivnostih na tujem in domačem trgu, je navedla nekaj podatkov. Z novo strategijo turizma naj bi nastalo deset do 12 regijskih DMO. »Tendenca gre v to smer, da destinacija Čatež in Posavje še naprej ostane celotna organizacija, prav tako tudi LAS ostane v teh okvirih,« je poudarila Kalin in izpostavila ’rak rano’ – trženjski del. »Treba bo razmisliti, kako bosta šla trženje in razvoj turizma z roko v roki,« je dodala.
Župan Občine Kostanjevica na Krki Robert Zagorc (levo) in župan Mestne občine Krško Janez Kerin
Direktorica Regionalne razvojne agencije (RRA) Posavje mag. Nataša Šerbec je pokomentirala, da vidijo težavo predvsem v na novo vzpostavljeni organizaciji in potrebnem letnem vložku v višini 200 tisoč evrov. Izrazila je upanje, da bodo v prehodnem obdobju našli model vsaj petletnega financiranja, da jim ne bo treba vsako leto prositi občin ustanoviteljic za sredstva. Župan Molan je pripomnil, da jim je kot občini, v kateri je 90 % nočitev v Posavju, v interesu, da se ustanovi regijska DMO, vendar pa je opozoril na to, da ne bosta na koncu dva subjekta, zadolžena za turizem (v brežiški občini je že zdaj za to zadolžen ZPTM Brežice), ki bosta izvajala zelo podobne ali celo iste projekte, a brez tistega pravega učinka. Zanima ga tudi, kako bo nova organizacija financirana, kajti po njegovem mnenju 200 tisoč evrov v teh časih, ko se vse draži, ni malo denarja. »Treba bo natančno definirati tako organizacijo regijskega DMO-ja kot tudi njegovo kadrovsko in finančno strukturo,« je povzel.
RRA Posavje še ne more začeti izvajati RRP-ja
Ob koncu seje so nazdravili na nedavni okrogel življenjski jubilej direktorice RRA Posavje mag. Nataše Šerbec.
Šerbec je glede zamika izvajanja Regionalnega prostorskega plana (RRP) pojasnila, da je treba pripravljavca tega plana izbrati skladno s predpisi o javnem naročanju, do takrat pa RRA Posavje nima ustreznih pravnih podlag za prevzemanje finančnih obveznosti in posledično RRP-ja ne more začeti izvajati. Omenila je, da so resorno ministrstvo tudi pozvali, da zaradi zamika izvajanja temu primerno prilagodi časovnico. Župan Ocvirk je glede tega izjavil, da je RRP zgolj del strateškega prostorskega načrta in ne nadomestilo za občinske prostorske plane. »Občine si želimo, da se prične z izdelavo RRP-ja, a hkrati opozarjamo, da pri spremembah OPN-jev ne bi prihajalo do zamikov in zamud, kajti imamo izkušnje tekočega spreminjanja OPN-jev, zato si želimo, da zamik izvajanja RRP-ja ne bi zavrl oz. omejil hitrosti sprejemanja teh prostorskih načrtov,« je še povedal sevniški župan.
Pričakujejo prerazporeditev ostanka denarja na druge potekajoče projekte
Direktorica RRA Posavje je v zvezi z Dogovorom za razvoj regij (DRR) 2014–2020 dejala, da je bilo vanj vključenih 15 projektov; pet od tega je bilo zaključenih (Regijska štipendijska shema, Podjetniški inkubator Krško, Mreža socialnih storitev in medgeneracijsko sodelovanje, Komunalno opremljanje v poslovni coni Sevnica, Kolesarska povezava Krško–Sotelsko–Brestanica); šest jih je še v izvajanju (Kolesarska povezava Brežice–Dobova, Kolesarska povezava Brežice–Krška vas in Brežice–Čatež ob Savi, Kolesarska povezava Krško–Kostanjevica na Krki, Hidravlične izboljšave vodovodnega sistema Brežice – Bistrica ob Sotli, Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju spodnje Save (mestna občina Krško), Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju spodnje Save (občina Sevnica), Hidravlične izboljšave v občini Sevnica); štirje (Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju spodnje Save (občina Radeče), Ureditev glavne kolesarske povezave Senovo–Podsreda, dva projekta z nazivom Varstvo biodiverzitete in vodnih ekosistemov (občina Kostanjevica na Krki) pa niso bili izvedeni zaradi različnih vzrokov, predvsem zaradi zahtev po upravičenosti s strani resornih ministrstev, tako da je ostalo nekaj sredstev, ostanki sredstev so tudi pri zaključenih projektih. »Skupno to znaša krepko čez 4 milijone evrov sredstev, ki so bila dana v pozivu Razvojnemu svetu za pripravo DRR. Največje potrebe so zdaj na kolesarskih povezavah in pričakuje se, da se lahko sredstva z enega projekta prerazporedijo na drug projekt, seveda do maksimalne višine sofinanciranja oz. upravičenosti, hkrati pa nastaja tudi problem zaradi dviga cen, saj se morajo tudi resorji med seboj uskladiti in enotno postopajo ter dovolijo dvig cen zaradi razmer na trgu in odmike do najvišje višine sofinanciranja tudi umestijo. Sredstev v naši regiji je, kot kaže, dovolj. In kjer je volja, moramo najti tudi pot,« je povedala Šerbec, ki je tudi poudarila, da pri nobenem od še izvajajočih projektov ni težav, da ne bi bila sredstva na koncu počrpana skoraj 100-odstotno.
Trajni mejni prehod v civilnem delu letališča Cerklje
Glede vzpostavitve trajnega mejnega prehoda na cerkljanskem letališču – ta točka je bila na pobudo brežiškega župana Molana na dnevni red dodana naknadno – je slednji povedal, da ta pobuda obstaja že kar nekaj časa. »Vsako letališče v Sloveniji ima mejno črto. Letališče v Cerkljah je vojaško in civilno, kot vemo, mejni prehod je do zdaj pol leta že poskusno obratoval in ni bilo nobenih težav, ker pa je prišla s strani notranjega ministrstva informacija, da nimajo pravne podlage za trajno obratovanje, zato se mi zdi prav, da je Svet regije to sprejel,« je pokomentiral Molan in dodal, da se JGZ Letalski center Cerklje ob Krki vedno bolj razvija, saj je tam vedno več letal, pri čemer je želja občine, da bi se center v prihodnosti še bolj razvijal, predvsem z vidika gospodarstva in turizma.
Obravnavali pa so tudi točko o kandidaturi za naslov Evropska regija športa 2024, pri kateri so župani soglasno sklenili, da v tem letu ne kandidirajo za ta naziv, a so hkrati dodali, da pa kandidatura kdaj v prihodnosti ni izključena.
R. R.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
