Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Na sončno prvo soboto v maju, smo se v organizaciji Meddruštvenega odbora planinskih društev Zasavja srečali varuhi gorske narave, gorski stražarji in vsi, ki imajo radi Naravo, na pohodu z naravovarstveno vsebino iz Brega na Lovrenc in naprej na Veliko Kozje.

Pohod je bil v prvi vrsti namenjen druženju, spoznavanju in ozaveščanju varuhov gorske narave in gorskih stražarjev ter ljubiteljev Narave o trenutnih aktualnih okoljevarstvenih tematikah. Glavna tema letošnjega srečanja  je bila namenjena ozaveščanju pomena gozda in  gozdnogospodarskega načrtovanja v prostoru. Svoje neprecenljivo znanje in izkušnje s področja gozdarstva in ohranjanja gozdov je z nami delil strokovnjak ter poznavalec Jože Prah, predsednik MDO Zasavje. Ob poti iz Brega na Lovrenc smo tako posebno pozornost namenili gozdu ter se tako še bolj zavedali njegovega pomena in vseh danosti, ki nam jih gozd nesebično nudi. Na Lovrencu smo se seznanili z gozdnogospodarskim načrtom, pomenu in načinom kako se le-ta izvaja v slovenskih gozdovih.

Lovrenc z rastiščem clusijevega svišča je od leta 1994 z občinskim odlokom razglašen za naravni botanični spomenik, za kar so zaslužni tudi člani PD Lisca Sevnica. Odločilen pomen pozitivnega sodelovanja lokalnih skupnosti, posameznih društev in aktivnih posameznikov za uspešno zavarovanje naravnih znamenitosti, je ravno v primeru zavarovanja Lovrenca izpostavil Jože Prah.

Lovrenc in njegove botanične posebnosti nam je v drugem delu predstavil biolog in naravovarstvenik Dušan Klenovšek. Lovrenc ni le domovanje clusijevega svišča. Je domovanje različnih rastlinskih in živalskih vrst med drugim tudi endemita opojna zlatica. V luči ohranjanja clusijevega svišča in preprečevanja izkopavanja za sajenje v domače gredice, nam je Dušan predstavil Kochov svišč, ki v domačih gredicah in skalnjakih dejansko uspeva.

Pot iz Lovrenca smo nadaljevali v smeri Velikega Kozja, po trasi Zasavske planinske poti – obhodnice, ki bo v naslednjem letu praznovala častitljivih 70 let. Pot poteka po grebenu v senci in objemu gozda, kjer smo se lahko sprostili ob pogledu na mlado zelenje tako v mogočnih krošnjah kot tudi v podrasti. Iz razgledne točke, kjer je postavljena vpisna knjiga se nam odpre razgled proti Savinjski dolini, zasavskim hribom s Kumom v ospredju in Julijskim Alpam Za sestop smo izbrali pot v smeri Železniške postaje Radeče. Tu nas ob poti pozdravlja travniško cvetje (kukavice, velika orlica, navadni pojalnik …), razgledi na polja ob reki Savi so nam lajšali strmo asfaltirano pot proti našemu cilju.

Traso pohoda in srečanja smo zastavili tako, da smo lahko uporabili javni potniški promet in se s tem pridružili akciji »Z JPP do dolin in peš do višin«.

Srečanja se je udeležilo 45 ljubiteljev narave iz kar 15 različnih slovenskih planinskih društev. V prijetnem vzdušju so se stkala nova poznanstva, izmenjala različna mnenja, Jože in Dušan pa sta s svojim znanjem vsem udeležencem prikazala bogastvo, ki nam ga Narava nudi nesebično iz dneva v dan. Lahko trdim, da nas je Narava povezala in obogatila tako, kot zmore le mati Narava.
 
In kdo je varuh gorske narave PZS?

Varuh gorske narave (pogovorno tudi varuh) PZS je uradni naziv strokovnega delavca PZS na področju varstva gorske narave v planinstva. Naziv varuha gorske narave pridobi kandidat (član planinskega društva ali drug obiskovalec gora), ko uspešno opravi program usposabljanja, ki ga organizira in izvaja KVGN PZS, ter izdela strokovno nalogo s področja varstva gorske narave.
Naloga varuhov gorske narave je celovita skrb za varstvo gorske narave na osnovi naravovarstvenih načel, temeljnih dokumentov PZS in zakonodaje, tako v okviru delovanja in organiziranosti planinske organizacije kot zunaj nje.

Gorski stražar je član planinskega društva ali drug obiskovalec gora, ki je v programu usposabljanja in izobraževanja PZS poglobil znanje o naravi, predvsem gorski, in njenem varovanju ter tako pridobil naziv gorski stražar.

Naloga gorskih stražarjev je celovita skrb za varstvo gorske narave na osnovi naravovarstvenih načel, temeljnih dokumentov PZS in zakonodaje, tako v okviru delovanja in organiziranosti planinske organizacije kot zunaj nje. 

[embedded content]
 
Simona Koritnik Pavlin, varuhinja gorske narave pri MDO Zasavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

V nedeljo, 4. 5., nekaj pred 7. uro so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v naselju Malo Mraševo. Policisti so opravili ogled, zbrali obvestila in ugotovili, da je 60-letna voznica osebnega avtomobila zapeljala iz vozišča in trčila v betonski nadvoz. Voznica in potnica sta se v trčenju huje poškodovali. Obe so reševalci oskrbeli in ju odpeljali v brežiško bolnišnico.

Policisti bodo zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, ki je imela za posledico hudo telesno poškodbo, zoper voznico napisali kazensko ovadbo in o tem obvestili pristojno sodišče.  

Nedovoljeni prehodi državne meje

Policisti so na območju PP Brežice (Rigonce, Dobova, Loče, Rakovec, Obrežje, Kapele) izsledili in prijeli 11 državljanov Egipta, 8 državljanov Indije, 8 državljanov Kitajske, 7 državljanov Turčije, 7 državljanov Pakistana,  5 državljanov Sirije, 5 državljanov Nepala, 5 državljanov Maroka, 4 državljane Azerbajdžana, 3 državljane Šrilanke, 3 državljane Afganistana in 2 državljana Bangladeša. Policijski postopki s tujci, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo, še potekajo. 

Vir: PU Novo mesto, foto: PGE Krško

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

V nedeljo, 4. 5. 2025, ob 15.05 se je prižgala sirena in pričela se je komemoracija ob 45-letnici smrti Josipa Broza Tita.

V imenu Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in Pokrajinskega sveta in v imenu občinskega združenja smo položili venec on njegovim spomeniku v Kumrovcu. V delegaciji so sodelovali Tadej Škof, predsednik ZBV NOB Brežice, Anton Petrovič, ZBV NOB Senovo, Ana Zdovc, ZBV NOB Krško, Jože Žnidarič, ZBV NOB Sevnica, Jože Zagmajster in Željko Srečković.

Tito 45 let po smrti – med zgodovino, dediščino in delitvami sedanjosti

Njegovo politično delovanje je bilo povezano z razpadom Avstro-Ogrske, revolucionarnim bojem, drugo svetovno vojno, oblikovanjem povojne Jugoslavije in dolgoletnim vodenjem socialistične federacije, ki se je v marsičem razlikovala od vzhodnoevropskih sovjetskih satelitov.

Kot voditelj partizanskega upora proti nacizmu in fašizmu si je pridobil izjemno priznanje doma in v tujini. Jugoslavija je po vojni, pod njegovim vodstvom, postala pobudnica gibanja neuvrščenih, kar ji je omogočalo manevriranje med vzhodom in zahodom v času hladne vojne. Tito je s svojo neuvrščeno politiko okrepil mednarodni položaj Jugoslavije in jo ekonomsko odprl svetu, kar je omogočilo razmeroma visoko življenjsko raven v primerjavi z drugimi socialističnimi državami.

Tito je v mnogih pogledih poosebljal jugoslovanski kompromis in stabilnost, a hkrati preprečeval politično pluralnost. Bil je simbol napredka. V današnji Sloveniji odnos do Tita ostaja razdvojen. Na eni strani prevladuje nostalgija po stabilnosti, socialni varnosti in spoštovanju v svetu, na drugi strani pa se obujajo spomini na politično represijo in pomanjkanje svoboščin. Še danes se slovenska družba preveč zanaša bodisi na dediščino Tita kot “temelj narodne identitete”, bodisi na sovraštvo do njega kot “simbol totalitarizma”.

Da je bil Tito v vsaj pogledih velik politik in pomemben člen med vhodom in zahodom ter tretjim svetom, še nekaj številk o njegovim pogrebu, ki še danes velja za največjega. Njegovega pogreba v Beogradu 8. maja 1980 se je udeležilo 209 delegacij iz 127 držav. Samo na njegovem pogrebu v Beogradu je bilo okoli 700.000 ljudi, še veliko več je Tita na zadnjo pot pospremilo ob progi, ko so ga z modrim vlakom peljali iz Ljubljane v Beograd.

Kljub temu, da bi ga nekateri radi izbrisali ali celo obsodili za zločinca, v združenju za vrednote NOB še vedno menimo, da se današnja politika preveč ukvarja z našo zgodovino in kdo je bil kje, kot pa z resničnimi problemi krutega kapitalizma. Za nas je Tito bil in bo ostal ikona družbenega povezovanja.

Ob tej priložnosti vas lepo vabimo v Kumrovec na praznovanje dneva mladosti, ki bo v soboto, 24. 5. 2025, kjer organizator pričakuje okoli 15.000 ljudi iz celotne regije.

Zapisal: Tadej Škof

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Cerkev na razglednem Brunku, posvečena svetim Trem kraljem, je podružnična cerkev župnije Radeče. Sodi med najpomembnejše spomenike slovenske verske in kulturne preteklosti. Že dlje časa poteka njena celovita spomeniška ureditev. V soboto, 3. maja, je še posebej sijala v svoji, vrnjeni in novi lepoti in izjemnosti.

Tokratna obnova njene notranjščine, lesene opreme in gradbene sanacije, je potekala večinoma v letu 2024 in vključevala: prezbiterij, glavni oltar, ladjo, nekaj delov lesene opreme, odkritje fresk iz 16. stoletja. Pred tremi leti je bil obnovljen stranski Marijin oltar, na obnovo pa še čakajo prižnica in dva stranska oltarja. Če si sposodimo besede umetnostnega zgodovinarja Marijana Zadnikarja iz ene njegovih knjig: »Cerkev Treh kraljev ni prav nič skromna hribovska podružnica.«

Obnovitvena dela je blagoslovil nadškof Stanislav Zore

Obnovitvena dela je blagoslovil nadškof Stanislav Zore, ki je ob somaševanju župnika Mira Berglja, župnika Svibna Janeza Jasenca in Gregorja Celestina vodil slovesno mašo. Na koru je prepeval župnijski pevski zbor, pred cerkvijo je Društvo ljubiteljev likovne umetnosti Radeče pripravilo slikovno razstavo na temo brunške cerkve. 

Kot je poudaril v mašnem nagovoru nadškof Zore, »so se Bogu zahvalili za dela, ki so bila opravljena, in obenem, da bi v resnici praznovali, kajti zaključena dela pri obnovi te cerkve so potrditev po eni strani sposobnosti, ki jih imamo, po drugi strani skupnosti, ki jo živimo, in po tretji strani pripravljenosti, da stopimo skupaj in naredimo nekaj lepega za to božjo hišo, božje prebivališče med nami in tudi nekaj lepega za nas same. Najprej bi vam rad čestital. Veste, današnje praznovanje v resnici zaslužite.« Ker namreč ni bilo nič gotovo in samoumevno pri obnovi takega spomenika in dediščine, pri močeh in zmožnostih. Ko pa se povežemo »v eno samo občestvo, ki je usmerjeno k istemu cilju, ljudje moji, takrat se pa začnejo dogajati čudeži dobesedno«.

ZAKLADNICA UMETNOSTI

Društvo ljubiteljev likovne umetnosti Radeče je upodobilo brunško cerkev na slikarskih platnih in jih postavilo na ogled.

Z besedami restavratorke in vodje izvedbenih del Restavratorskega centra Ljubljana na strokovni predstavitvi obnovitvenih del po maši, domačinke Saše Dolinšek, je brunška cerkev Treh kraljev prava »zakladnica umetnosti, umetnin iz 16. 17. in 18. stoletja. Pomembna božjepotna, poznogotska dvoranska cerkev«. Datirana okoli let 1510/1520. Ko govorimo o njej, mislimo na vse tri stavbe. To se pravi, še na Marijina cerkev z letnico 1517 in zvonik iz 17. stoletja. V preteklosti je bila močno povezana s plemiči iz bližnjega Novega gradu. V bistvu so bili tudi njeni donatorji. Eden od njih je bil Krištof Gostičič, ki ima na slavoločni steni pogrebni lesen grb, ki med drugim oblikovno, vsebinsko in barvno grb strogo sledi heraldičnim pravilom in je bil na njem izveden minimalen poseg, čiščenje, raziskava, dokumentiranje. Drugi donatorji so bili plemenita družina Čečkar, tudi pokopani v cerkvah.

Tudi vsa ostala notranja oprema cerkve na Brunku je nadvse znamenita. Posebno pozornost zbuja veliki oltar z letnico 1684. S celotno zasnovo, še bolj z okrasjem, je zgovoren primerek pozno-renesančnih in zgodnjebaročnih »zlatih oltarjev«. V prazničnem tronu občudujemo lesen relief Poklon Treh kraljev. Ne dosti mlajši od glavnega oltarja je oltar s kipom Marije z detetom na severni steni ladje in je še iz družine »zlatih oltarjev«, med zadnjo obnovo pa razkrito pravzaprav sestavljen iz dveh oltarjev, še iz oltarja sv. Uršule. V oba oltarja je bil storjen minimalen poseg, bolj je šlo za konzerviranje in ohranjanje stanja, kvalitete notranjščine. Odkrili so, da je bilo v obeh uporabljeno praktično ogromno modre in to naravno modre, ki je bila včasih več vredna kot zlato. Kar pomeni, da so bili donatorji zelo bogati ali pa so vsaj veliko denarja namenili za postavitev teh oltarjev. Oltarja sv. Antona Padovanskega in sv. Valentina sta že iz 18. stoletja. Leta 2023 so ju demontirali zaradi predvidenih gradbenih del v notranjosti cerkve in tudi zaradi restavratorskih del na stenskih poslikavah. Izjemno zahtevno delo na stenskih gotskih slikarijah je izvedla restavratorka Tinca Jerina iz Braslovč, za kar ji gredo vse čestitke. Glavni prizori pa so v prezbiteriju. Ponazarjajo Kristusov pasijon. Strop pa poslej krasijo odkriti ostanki dekorativne poslikave. K južni ladijski steni je bila nekdaj prislonjena velika slika Križanega, delo beneškega slikarja Rossinija s konca 18. stoletja. Restavrirana je od leta 2011 shranjena v župnijski cerkvi v Radečah.

KRŠČANSKA KRAJINA

Nadškof Zore jim je dal prav, da je tokrat, ko so delovali in uspeli kot občestvo, njihova duša praznična. V obnovljeni cerkvi svetih Treh kraljev pa je videl še drugo sporočilo cerkva, kapelic in znamenj po naši domovini.

»Večkrat bi rekel, da v načrtovanju, v spomeniškem varstvu na teh področjih velikokrat slišimo besedo kulturna krajina. Se pravi krajina, ki jo je zaznamovalo človeško ustvarjanje. Človeško delo v preteklosti, in ki jo zaznamuje tudi človeško delo in ustvarjanje v našem času. Te cerkve in kapele in znamenja po naših vaseh, križpotjih, po naših hribih so pa za mene pokristjanjena krajina. Kdorkoli potuje skozi našo ljubo domovino, ne more, da ga ne bi obšla misel, da so tod živeli in da tod živijo verni ljudje… Pokristjanjena krajina, ki govori o veri in tudi ob občutku za lepoto naših prednikov. Radi so imeli Boga. Častili so Boga. Gradili so mu svetišča in znamenja. In radi so imeli lepoto. Po tistem garanju vsakega dneva, po žuljavih, zgaranih rokah, ki jih ima danes, morda kdo še v spominu. Ampak takrat so pa bile zgarane in žuljave roke. So hrepeneli po lepoti nedelje, lepoti praznika, lepoti oltarjev, fresk, lepoti svojih cerkva, čeprav trdi vsak dan v njih ni uničil občutka za lepo, za resnično, za dobro. In vse to so po eni strani uresničevali v svetiščih, majhnih in večjih. In vse to so potem tudi doživljali, srečevali v svetiščih, v katerih so živeli svojo vero in gradili svojo skupnost.«

»Kaj pa mi danes?« se je vprašal nadškof. »Ali delamo krščansko našo pokrajino? Imamo krščansko krajino, ne samo kulturne krajine, ampak tudi krščansko, ki je sad naše vere. Kakor te cerkvice po naših gričih in tudi gorah tudi nas kličejo, naj pogled, srca in duše obrnemo k Bogu. Odpremo za Boga. Pa tudi vsak kristjan mora s svojim bivanjem, svojim krščanstvom, svojo vero klicati ljudi, kakršni so, odpirati njihova srca in duše za Boga.«

Končno, največja zahvala za finančno pomoč župnika Berglja je veljala Nadškofiji Ljubljana, Ministrstvu RS za kulturo, Občini Radeče, izvajalcem del Smer d. o. o. Simona in Marka Plaznika, restavratorki Tinci Jerina, Restavratorskemu centru Ljubljana in Saši Dolinšek, nadzornikom iz Območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje, ter drugim številnim zaslužnim, sodelujočim in navzočim pri delu in praznovanju, ki jih ne bi več naštevali, ker jih je preveč.

Besedilo in foto: Jože Potrpin

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.