Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »
Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije (ZKGS), združenje predelovalcev komunalnih odpadkov in vodsto podjetja Cerop Puconci so na novinarski konferenci državo pozvali k zagotovitvi obratov za energetsko izrabo odpadkov. Kot je izpostavil direktor zbornice Sebastijan Zupanc, v primeru požara, ki je pred dnevi izbruhnil v Centru za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop), ne gre za osamljen primer, saj je bilo podobnih požarov v zadnjem obdobju več.
“V zbornici že vrsto let opozarjamo na sistemski problem, da v Sloveniji enostavno nimamo zadostne kapacitete za energetsko izrabo odpadkov. Če smo na eni strani za področje zbiranja komunalnih odpadkov in obdelave komunalnih odpadkov izjemno dobro organizirani ter imamo tudi ustrezno infrastrukturo, nam pa pri sežiganju odpadkov te infrastrukture manjka,” je dejal.
Zaradi pomanjkanja kapacitet slovenski centri za ravnanje z odpadki gorljive komunalne odpadke odvažajo v tujino. Izjema sta sežigalnica v Celju, ki pokriva predvsem Savinjsko dolino, in sosežigalnica v Anhovem, katere prihodnje delovanje pa je zaradi aktivnosti civilnih iniciativ in sprememb zakonodaje po Zupancevih besedah negotovo. “Trenutno je težava v tem, da cementarne v tujini zaradi ohlajanja gospodarske rasti na področju gradbeništva delajo z zmanjšano močjo, zato ne potrebujejo alternativnih goriv, ki jih pridobijo iz tako imenovane lahke frakcije gorljivih odpadkov, ki se pridelajo v naših regijskih centrih za obdelavo komunalnih odpadkov,” je pojasnil.
Odpadki po požaru v Puconcih še vedno tlijo
Direktorica Cerop Puconci Simona Biro je predstavila nekatere podrobnosti požara v centru za ravnanje z odpadki. Kot je poudarila, je danes že četrti dan, ko so na območju centra gasilci, odpadki pa še vedno tlijo, zaradi dogodka bo bo nastala večmilijonska škoda.
“Po pregledu posnetkov nadzornih kamer lahko povem, da je celotni skladiščni prostor v velikosti več kot 4500 kvadratnih metrov v roku ene minute zajel požar. Ne glede na to, če bi bili tam gasilci ali gasilska vozila, v tistem trenutku ne bi mogli narediti nič,” je orisala razmere in dodala, da so zagoreli gorljivi odpadki, ki so nastali po obdelavi mešanih komunalnih in kosovnih odpadkov v okviru izvajanja občinske gospodarske javne službe obdelave odpadkov.
“Ostaja nam pogorišče, ostali smo brez edinega skladiščnega prostora z enim kupom težav, pri tem pa še vedno ne vemo, kam z odpadki, ki so ostali kot ostanek požara. Želela bi, da je ta dogodek opomnik, da se nekako ponovno usedemo vsi, ki karkoli vemo o odpadkih in da končno najdemo neko rešitev, ki bo sprejemljiva za vse nas,” je bila dejala Biro.
MOPE: Na požar smo se odzvali nemudoma
Kot so zagotovili na ministrstvu, so se na izbruh požara v Puconcih odzvali nemudoma, inšpektorat za okolje in energijo pa pozvali k začetku nadzornega postopka. Po dosedanjih ugotovitvah inšpektorata je bilo v času požara na odlagališču skladiščenih približno 3600 ton gorljivega nereciklabilnega ostanka po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov.
Glede omejitev pri izvozu odpadkov, zaradi katerih naj bi po današnjih navedbah zbornice in drugih deležnikov prihajalo do kopičenja lahke frakcije gorljivih odpadkov, ki se pridelajo v regijskih centrih za obdelavo komunalnih odpadkov, na ministrstvu pravijo, da so se omejitve pri izvozu na Madžarsko začele že z letom 2020.
Po navedbah ministrstva ima Cerop trenutno veljavna dovoljenja za izvoz odpadkov v Avstrijo in na Slovaško v skupni količini 18.000 ton. “Odločitev glede izvoza ob veljavnem dovoljenju za izvoz je v domeni poslovne strategije podjetjam,” so dodali.
Pozivi k izgradnji sežigalnic v Ljubljani in Mariboru
Na neurejene razmere na področju sežiga odpadkov je na novinarski konferenci opozoril tudi predsednik Združenja predelovalcev komunalnih odpadkov GIZ Slocero, v katerega se povezuje osem regijskih centrov za ravnanje z odpadki po državi, Maksimiljan Tramšek. “Vlado pozivamo, da končno uredi razmere in začne izvajati obveznosti, določene v zakonu o varstvu okolja in v uredbi o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiga komunalnih odpadkov,” je poudaril.
Kot je spomnil Zupanc, zadnji dve leti poteka priprava nove uredbe, na podlagi katere naj bi bile razpisane koncesije za izvajanje službe za Osrednjeslovensko, Štajersko in tudi Savinjsko regijo. Govorimo o treh objektih za energetsko izrabo odpadkov – poleg Celja še izgradnji sežigalnic v Ljubljani in Mariboru, kjer bi si prav tako želeli hitrejšega ukrepanja s strani države.
“Tudi če danes sprejmemo neko rešitev oz. podelimo te koncesije in zagotovimo sredstva za gradnjo, bomo ob predpostavki, da bo splošna javnost temu naklonjena, potrebovali pet do sedem let, da se objekti umestijo v prostor,” je opozoril.
Tramšek je izpostavil tudi problem manjkajoče rešitve do vzpostavitve delovanja novih sežigalnic. “Izvajalci občinske gospodarske javne službe nismo več pripravljeni na obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in ne bomo nosili tveganj, ki so povezani z neizvajanjem državne gospodarske javne službe sežiga. V kolikor država oz. pristojno ministrstvo ne začne urejati vprašanja prehodnega obdobja, bo GIZ Slocero uporabil vsa pravna sredstva s ciljem, da se končno začnejo izvajati vsebine obvezne državne gospodarske javne službe /…/. Drugače bomo pred dejstvom, da več ne bomo prevzemali odpadkov,” je posvaril.
V združenju predlagajo, da bi pristojno ministrstvo v vmesnem času objavilo razpis za podelitev začasne koncesije oz. sklenilo pogodbo z izvajalcem, ki bi do zgraditve novih sežigalnic prevzemal gorljive odpadke pod enakimi pogoji za vse izvajalce obvezne občinske gospodarske javne službe v državi.
MOPE: Rešitve ne bodo prišle iz finančnih interesov, temveč iz strokovnega pristopa vseh deležnikov
Na ministrstvu odgovarjajo, da se jim zdi razumljivo, da se ob takšnih dogodkih, kot je bil požar v Puconcih, pojavljajo očitki na račun države, a ob tem poudarjajo, da “dolgoročne rešitve ne bodo prišle iz političnega obračunavanja in finančnih interesov, temveč iz odgovornega in strokovnega pristopa vseh deležnikov“. “Zloraba nesreče za nabiranje političnih točk ne prinaša rešitev – nasprotno, odvrača pozornost od konkretnih ukrepov, ki so nujni za večjo varnost in boljše upravljanje tveganj,” so zapisali.
O pozivu k ureditvi področja obvezne državne gospodarske javne službe sežiga komunalnih odpadkov pa so navedli, da se zavedajo pomanjkanja zmogljivosti na tem področju. “S takšno situacijo se soočamo že zadnjih trideset let, a žal v tem času konkretni koraki za rešitev tega vprašanja niso bili narejeni,” so dodali.
V lanskem letu so zato, kot so spomnili, pripravili uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki bo omogočila postopke za izbiro koncesionarjev in gradnjo naprav, ki bodo primarno namenjene energetski izrabi gorljivega nereciklabilnega ostanka po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov. “Bodo pa komunalna podjetja in družbe za ravnanje z odpadki tej rešitvi navkljub še vedno odgovorna za pravilno ravnanje z odpadki, ki so del tržne dejavnosti. Te bo v omenjenih napravah mogoče obdelovati, vendar pod tržnimi pogoji,” so bili jasni.
Po njihovih zagotovilih že dalj časa vodijo aktiven dialog z zbornico komunalnega gospodarstva, s predstavniki regijskih centrov in s podjetji, ki izvažajo odpadke ter skupaj iščejo rešitve tudi za prehodno obdobje do izgradnje objektov za energetsko izrabo odpadkov v Sloveniji. Ob tem poudarjajo, da gre za “zelo kompleksen sistem, ki zahteva celovito in vključujočo razpravo, saj zadeva interese vrste deležnikov, od komunalnih podjetij, lokalnih skupnosti do nevladnih organizacij”.
Po njihovih navedbah intenzivno sprejemajo tudi različne ukrepe, s katerimi želijo v prehodnem obdobju olajšati izvoz mešanih komunalnih odpadkov v naprave v tujini. “V ta namen smo tudi bistveno pospešili postopke za pridobivanje izvoznih dovoljenj, preko ambasad v drugih državah preverjamo možne proste kapacitete, predelovalcem goriv smo posredovali kontakte za preverjanje kapacitet v drugih državah članicah, kjer je termična obdelava odpadkov – tudi mešanih komunalnih odpadkov – sicer povsod tržna dejavnost,” so poudarili.
Da bi minimizirali možnosti za tovrstne dogodke, so inšpektorat za okolje pozvali tudi k dodatnim nadzornim aktivnostim na odlagališčih komunalnih odpadkov.
Poleg dolgoročne rešitve, torej potrditve uredbe, s katero bomo omogočili postopke za izbiro koncesionarjev in gradnjo naprav, ki bodo primarno namenjene energetski izrabi gorljivega nereciklabilnega ostanka po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov, pa na ministrstvu preučujejo tudi morebitne rešitve za prehodno obdobje do izgradnje domačih objektov.
Te po njihovih pojasnilih vidijo v podelitvi začasnih koncesij ali sklenitvi pogodb s tujimi ali domačimi izvajalci, ki imajo zmogljivosti za sežig, spodbudah za predelovalce odpadkov, ki bi lahko zmanjšali količino odpadkov, namenjeno za sežig, ter tako ublažili pritisk na sistem, in spodbujanju izvoza gorljivih frakcij v države z ustrezno infrastrukturo.
Mnenja na temo ureditve energetske izrabe odpadkov so predstavniki ZKGS, podjetja Cerop in Združenja predelovalcev komunalnih odpadkov GIZ Slocero danes soočili tudi na sestanku v prostorih ministrstva za okolje.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
