Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Te dni smo priča večjemu število davčno inšpekcijskih nadzorov finančnih inšpektorjev, ki pri davčnih zavezancih nadzirajo prodaje lastnih poslovnih deležev, ki so bile izvedene v letu 2022. Več sem o tem pisal v predhodnem blogu številka 240. Menim, da je to postopanje Fursa nezakonito in v nasprotju z določbami Zakona o dohodnini, ki so veljale v letu 2022 in v nasprotju z namenom zakonodajalca.

Pred takratnim sprejemom sprememb in dopolnitev Zakona o dohodnini, je bil pripravljen predlog sprememb in dopolnitev Zakona o dohodnini z oznako EVA 2021-1611-0029 z dne 16.04.2021. V uvodu predloga sprememb in dopolnitev Zakona o dohodnini, katerega je takratna Vlada Republike Slovenije poslala v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije je bilo zapisano:

                                                            »ZAKON O SPREMEMBAH IN

                                                   DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI

 UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA 

1.1. Splošno

 Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb je določena z Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19 in 28/19; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2). Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb je področje, ki zahteva sprotno spremljanje zaradi skupnih splošnih ciljev, ki se želijo doseči z davčno politiko, ter zaradi sprememb druge področne zakonodaje, sodnih odločb in težav, ki se zaznajo pri izvajanju zakona in so tudi posledica spremenjenih razmer.

 Glavna razloga za predlagane spremembe in dopolnitve ZDoh-2 sta pomoč gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji COVID-19 ter administrativna razbremenitev.«

Tako je bilo v 11. členu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini zapisano:

                                                                        »11. člen

 V 90. členu se v četrtem odstavku na koncu 5. točke podpičje nadomesti s piko, 6. točka pa se črta.

 V obrazložitvi k navedenemu 11. členu je bilo nedvoumno in jasno zapisano:

 »K 11. členu

 S predlagano spremembo se črta 6. točka četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2, po kateri se kot dividenda po poglavju III.6.3. ZDoh-2obdavčuje izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe.«

Torej, nobenega dvoma ni, da je predlagatelj sprememb in dopolnitev Zakona o dohodnini želel črtati 6. točko četrtega odstavka 90. člena Zakona o dohodnini, na podlagi katere se je v letih 2020 in 2021 izvajal obdavčitev prodaje lastnih poslovnih deležev in je želel, da ta prodaja ne bo več predmet obdavčitve. Gre za jasno izraženo voljo, katero ni možno tolmačiti na drugačen način, še posebej ne na način, kot to danes počne Furs.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z) je Državni zbor sprejel 11.03.2022, v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 39, pa so bile spremembe in dopolnitve objavljene 21.03.2022, kar si lahko ogledate na naslednji povezavi:  https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-0769 Sprememba 90. člena je bila sprejeta v identičnem tekstu, kot je bila predlagana s strani takratne Vlade Republike Slovenije, kot je bila zapisana v predlogu zakona in kot jo je želel in jo je sprejel zakonodajalec, to je Državni zbor Republike Slovenije. To pomeni, da je črtana 6. točka četrtega odstavka 90. člena Zakona o dohodnini in to posledično pomeni, da v letu 2022 prodaja lastnega poslovnega deleža ni in more biti predmet obdavčitve.

Tega se morajo zavedati tudi odgovorni na Fursu, ki so se letos odločili za uvedbo nezakonitih davčno inšpekcijskih nadzorov prodaj lastnih poslovnih deležev, ki so bile izvedene v letu 2022. Še enkrat poudarjam, to je še toliko bolj jasno glede na to, da so bile v letih 2020 in 2021 prodaje lastnih poslovnih deležev obdavčene, v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodni EVA 2021-1611-0029 z dne 16.04.2021, pa je bilo jasno in nedvoumno zapisano, da se s predlagano spremembo črta 6. točka četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2. To pomeni, da ni več obdavčitve izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe.

Bolj jasno ni in ne more biti zapisano. Zato menim, da so vsi davčno inšpekcijski nadzori, ki jih ta trenutek izvaja Furs, ko nadzira prodaje lastnih poslovnih deležev, ki so bile izvedene v letu 2022, nezakoniti.

Ne bom zahajal v to ali so se odgovorni na Fursu, za davčno inšpekcijske nadzore odločili naklepno ali iz drugega razloga. Dejstvo je, da je Furs že v preteklosti, ko je več ali manj bil v identični sestavi vodstva kot sedaj, inšpiciral prodaje lastnih poslovnih deležev in je pogorel na sodišču. Zato je država davčnim zavezancem morala vračati plačani davek in povrh še zamudne obresti. Za to napako ni nihče odgovarjal. Danes to Furs ponovno počne in kot se zdi, ne zato, ker bi za to imeli zakonsko podlago, temveč zato, ker to pač lahko počne.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Kot državljani in davkoplačevalci od državnega organa pričakujemo, da spoštuje predpise, da jih v odnosu do državljanom uporablja pravilno, brez prekoračitve danih mu pooblastil in seveda brez prirejanja določenih dejstev. Le ob takšnem delovanju državnega organa, bodo državljani spoštovali državni organ, državo oziroma politiko, ki vodi državo. Vse navedeno velja tudi za davčni organ, to je Furs. Žal pa so v preteklosti slovenska, pa tudi evropsko sodišče nekajkrat odločila, da je naš davčni organ odločal nepravilno, oziroma nezakonito. O tem priča določeno število sodb, določeno število ponovljenih sodnih postopkov, določeni zneski vrnjenega davka in seveda pripadajočih zamudnih obresti. Davčni organ v takšnih primerih izjavlja, da zakonske določbe niso bile jasne ali da je šele sodišče s svojo odločitvijo podalo pojasnilo razumevanja zakona. Znan je tudi primer, ko davčni organ ne želi spoštovati sodbe Vrhovnega sodišča, ker se z njo ne strinja. Priznam, da mi ni jasno, kako lahko davčni organ izjavi, da ne bo spoštoval sodbe Vrhovnega sodišče Republike Slovenije.

Na drugi strani pa smo priča nekoliko zavajajočega zapisa (na koncu tega bloga) davčnega organa v primeru, ko Vrhovno sodišče odloči, da se neka zadeva vrne Upravnemu sodišču v novo sojenje. Gre za sklep številka X Ips 4/2024 z dne 18.09.2024 https://www.sodnapraksa.si/?q=X%20Ips%204/2024&database[SOVS]=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111477686, ki je odločalo o tem:

“Ali je mogoča uporaba četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2 v primeru, ko davčni organ ugotovi sicer pravnoformalno pravilno izveden odkup lastnih poslovnih deležev (skladno s pravili ZGD-1), z nastalimi pravnimi in ekonomskimi posledicami, vendar pa je na podlagi dejstev in okoliščin mogoče ugotoviti objektivne okoliščine, ki kažejo, da so davčni zavezanci s tako umetno ustvarjenimi pravno-poslovnimi odnosi bodisi zlorabili bodisi pa se izognili predpisom, ki sicer dopuščajo sklepanje takšnih pravnih poslov?”

Preden nadaljujem s seznanitvijo z odločitvijo Vrhovnega sodišča, bom spomnil še na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je s svojo odločbo številka U-I-492/20-22 z dne 05.10.2023 https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-492-20-z-dne-5-10-2023/ odločilo, da je celoten Zakon o davčnem postopku v neskladju z Ustavo republike Slovenije. Šlo je za odločanje o istem četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2.

Mogoče vprašanje:

»Kako lahko davčni organ odloča na podlagi določbe zakona o davčnem postopku, za katerega je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo, da je v neskladju z Ustavo Republike Slovenije?«

Iz prej navedenega sklepa Vrhovnega sodišča številka X Ips 4/2024 sem povzel zapis Vrhovnega sodišča, ki je v 15. do 19. točki sklepa zapisalo:

  »15. Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 61/2021 z dne 15. 12. 2021 v zvezi z razlago četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2 že sprejelo stališče, da presoja nedovoljenega davčnega izogibanja vselej temelji na ugotovitvi, da je davčni zavezanec skupaj z drugimi osebami oblikoval pravna razmerja brez pravega             poslovnega namena, s ciljem, da bi vzpostavil posebne okoliščine, ki bi vodile do drugačnega obdavčenja od tistega, ki bi nastopilo ob običajnem sklepanju oziroma izvajanju pravnih poslov med razumnimi subjekti. Gre torej za oblikovanje vsebinsko praznega pravnega konstrukta (umetne sheme), ki vodi do  uporabe drugega davčnega predpisa od tistega, ki bi bil ob odsotnosti takega konstrukta uporabljen za obdavčenje. Prav s tem pa nastane enemu od subjektov, udeleženem v taki umetni shemi, davčna korist, ki šteje za neupravičeno, saj je nasprotna temeljnemu namenu zakonodajalca, ki je za določeno vrsto pravnih poslov predvidel obdavčenje, ki bi nastopilo ob odsotnosti nedovoljenega davčnega izogibanja (19. tč. obrazložitve). 

16. Do nedovoljenega davčnega izogibanja torej ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je zakonodajalec dopustil za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla (causo) dejansko tudi nastanejo. Vrhovno sodišče je pri tem posebej poudarilo, da je lahko namen sklenitve takega posla utemeljen tudi v določeni (nižji) stopnji obdavčitve takega pravnega posla, saj to samo po sebi ni nedopustno. V takšnem primeru gre namreč za oblikovanje pravnega razmerja, ki bi ga za dosego svojih poslovnih ciljev ob določenih poslovno pomembnih okoliščinah sklenile razumne pogodbene stranke. Zgolj en tovrstni pravni posel tako ne more šteti za umeten pravni konstrukt, ki bi pomenil zlorabo predpisov in vodil do neupravičene davčne koristi, da bi bilo mogoče uporabiti možnost drugačnega obdavčenja na podlagi četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2 (20. tč. obrazložitve). 

17. Na tej podlagi je Vrhovno sodišče v navedeni sodbi presodilo, da pravni posel nakupa lastnih poslovnih deležev s strani družbe z omejeno odgovornostjo, ki je po ZGD-1 izrecno dopusten, sam po sebi ni vsebinsko prazen, umeten pravni konstrukt, ki bi lahko vodil do uporabe četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2 (23. in 25. tč. obrazložitve). Ob tem pa je poudarilo, da to ne izključuje možnosti, da bo pravni posel nakupa lastnega poslovnega deleža del drugega, širšega pravnega konstrukta (umetne sheme), ki bi kot celota lahko služil nedovoljenemu davčnemu izogibanju (27. tč. obrazložitve). 

18. Podobno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v sodbi X Ips 35/2021 z dne 15. 2. 2022, kjer je pojasnilo, da sama okoliščina, da je bil poslovni delež prodan povezani pravni osebi, še ne utemelji nedovoljenega izogibanja uporabi davčnih predpisov po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 (23. tč. obrazložitve). Tudi v tej sodbi pa je izpostavilo, da bi določene objektivne okoliščine lahko kazale na to, da je bil navedeni pravni posel del širšega, sicer vsebinsko praznega pravnega konstrukta (umetne sheme), ki pa bi lahko pomenil zlorabo predpisov in s tem podlago za zaključek o drugačnem obdavčenju na podlagi četrtega odstavka 74. člena ZDavP‑2 (25. in 26. tč. obrazložitve). 

19. Iz povzetih stališč Vrhovnega sodišča izhaja, da je uporaba četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2 mogoča tudi v primeru pravnoformalno pravilno izvedenega nakupa lastnih poslovnih deležev z nastalimi pravnimi in ekonomskimi posledicami, če določene objektivne okoliščine primera kažejo, da je bil ta pravni posel del širšega, vsebinsko praznega pravnega konstrukta (umetne sheme), ki bi kot celota lahko služil nedovoljenemu davčnemu izogibanju. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je torej pritrdilen.« 

Kot ste lahko prebrali, je Vrhovno sodišče v 16. točki zapisalo, da do nedovoljenega davčnega izogibanja ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je zakonodajalec dopustil za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla (causo) dejansko tudi nastanejo. Torej, če prav razumemo in poenostavim, nič ni narobe, če je davčni zavezanec sklenil le eno prodajo/nakup lastnega poslovnega deleža.

Ob tem je potrebno še poudariti, da je le v obdobju od 01.01.2020 do 31.12.2021 in od 01.01.2023 dalje v Zakonu o dohodnini izrecno določeno, da je prodaja lastnega poslovnega deleža predmet obdavčitve, saj je v navedenem obdobju veljala/velja določba 6. točke četrtega odstavka 90. člena zakona o dohodnini, ki se glasi:

»(4) Kot dividende se po tem poglavju obdavčuje tudi: 

6. izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu. Davčni zavezanec lahko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja zmanjšanje izplačane vrednosti za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev, ki se določi v skladu z 98. členom tega zakona. Če je dogovorjeno obročno izplačevanje vrednosti delnic ali deležev, se nabavna vrednost porazdeli med obroke sorazmerno njihovi višini. Če je davčni zavezanec delnice ali deleže družbe pridobival na različne datume, se šteje, da je odsvojil zadnje pridobljene delnice ali deleže. Odsvojitev delnic ali deležev po tej točki ne šteje za odsvojitev kapitala po III.6.3. poglavju tega zakona.«

Pred 01.01.2020 te določbe ni bilo v zakonu o dohodnini, v letu 2022 pa je bila izrecno črtana.

Torej, na podlagi katere določbe želi davčni organ obdavčevati prodaje lastnih poslovnih deležev, ki so bile izvedene v letu 2022:

• če to takrat ni bilo prepovedano oziroma je bilo dovoljeno, saj je bila črtana določba pred tem veljavne 6. točke četrtega odstavka 90. člena zakona o dohodnini in
• če je šlo v veliki večini primerov zgolj za en pravni posel in v tem primeru je vrhovno sodišče v 16. točki svojega sklepa številka X Ips 4/2024 z dne 18.09.2024 izrecno zapisalo: »Do nedovoljenega davčnega izogibanja torej ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je zakonodajalec dopustil za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla (causo) dejansko tudi nastanejo.

Zato pričakujem, da bo davčni organ spoštoval odločitev in zapis Vrhovnega sodišča. Poleg tega pa je tudi Upravno sodišče mnenja, da tovrstne prodaje v tistem času niso bile predmet obdavčitve.

Ob zaključku mojega razmišljanja o sklepu Vrhovnega sodišča številka X Ips 4/2024 z dne 18.09.2024, ki se nanaša na prodajo lastnih poslovnih deležev, objavljam še zapis davčnega organa, ki je objavljen na https://www.gov.si/novice/2024-10-17-vrhovno-sodisce-je-pritrdilo-davcnemu-organu/:

»Vrhovno sodišče je pritrdilo davčnemu organu

17. 10. 2024

Odkup lastnega poslovnega deleža je lahko del sheme davčnega izogibanja.

Odkup lastnih poslovnih deležev predstavlja pravni posel med družbo in njenim družbenikom, ki družbi proda svoj poslovni delež v tej družbi, le-ta pa mu plača dogovorjeno kupnino. Družba postane lastnica svojega poslovnega deleža. Kupnina je družbeniku izplačana iz dobička družbe.

Takšni posli so sicer po statusni zakonodaji dopustni, vendar morajo temeljiti na razumnih poslovnih razlogih. Nabor objektivnih okoliščin pa lahko kaže, da je bil ta pravni posel del širšega, vsebinsko praznega pravnega konstrukta (umetne sheme), namenjenega nedovoljenemu davčnemu izogibanju. V takšnem primeru gre za neupravičeno izogibanje izpolnitvi davčne obveznosti, ki v praksi predstavlja dohodek podoben dividendam in se tako tudi obdavči skladno s četrtim odstavkom 74. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).

Finančna uprava je v preteklosti že opozarjala na zlorabe pri odkupu lastnih poslovnih deležev družb. Zaradi ugotovljenih zlorab odkupa lastnih poslovnih deležev je zakonodajalec leta 2020 uvedel neposredno obdavčitev takšnih poslov, v skladu z ZDoh-2.

V letu 2022 je bil odkup lastnih deležev zaradi začasne spremembe zakonodaje (novela ZDoh-2Z) brez neposredne obdavčitve, kar so nekateri zavezanci oziroma njihovi davčni svetovalci napačno razlagali kot priložnost za izplačilo dobička brez davčnih obveznosti. Takšna ureditev je povzročila številčne primere izplačil dobička. V letu 2022 je bilo tako skupaj izvedenih 726 odkupov lastnih poslovnih deležev, družbenikom pa je bilo na tak način izplačanih 535 milijonov evrov dobička. V primerih, kjer ni bilo razumnih poslovnih ciljev izven davčnega prava za odkupe lastnih deležev, bi morali biti ti dohodki obdavčeni kot dividende po 25-odstotni stopnji.

Najpogosteje so tovrstne sheme uporabili družbeniki, ki so imeli deleže v družbah dlje kot 15 let, kar pomeni, da od dobička iz kapitala niso plačali davka, hkrati pa so se izognili obdavčitvi dohodkov, podobnim dividendam. Gre za skrbno oblikovano shemo, po kateri so si družbeniki neobdavčeno izplačali dobiček družbe, kar je v nasprotju z namenom zakonodaje, saj se delitev dobička družbe družbenikom po davčni zakonodaji obdavči kot dividenda.

Da gre lahko v primerih odkupa lastnih deležev za skrbno oblikovane sheme davčnega izogibanja, je na podlagi revizije, ki jo je vložila Finančna uprava, pritrdilo Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 4/2024, z dne 18. septembra 2024 (dokument je objavljen spodaj). Sodišče poudari, da je odkup lastnega deleža lahko dogovorjen med strankama in realiziran, objektivne okoliščine pa lahko pokažejo, da gre za vsebinsko prazen pravni konstrukt, katerega edini ali glavni cilj je izognitev plačilu davka na dividende.

Finančna uprava že izvaja nadzore pri tako realiziranih odkupih lastnih poslovnih deležev in bo v primeru ugotovljenega izogibanja namenu davčnih predpisov ustrezno ukrepala.

Družbe, ki so odkupile lastni delež, katerega edini ali glavni namen je bil izplačilo dobička in izognitev plačilu davka od dohodka na dividende, lahko do uvedbe davčnega inšpekcijskega nadzora vložijo davčni obračun na podlagi samoprijave, plačajo obveznost skupaj s 3 odstotnimi obrestmi ter se s tem izognejo odgovornosti za prekršek.«

Na podlagi vsega do sedaj navedenega vam, dragi bralci, prepuščam odločitev o tem, kaj je pravilno in kaj ne. Z mojim zapisom želim zgolj opozoriti na jasne odločitve Vrhovnega sodišča in na nekoliko nenavaden zapis in postopanje davčnega organa. Vam pa prepuščam  oceno ali je zapis davčnega organa v skladu s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opravilna številka X Ips 4/2024.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Na spletni strani https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-izhodisca-davka-na-premozenje-bodo-predvidoma-pripravljena-do-januarja/725427 sem zasledil naslednji zapis:

“Ko bo prišlo do davka na premoženje, se bo v celoti ta zajem sredstev prelil v znižanje obremenitev plač. Verjamem, da bo razbremenitev plač ciljna, ampak o tem bodo odločali strokovnjaki, in ne predsednik vlade. K temu bi rad dodal samo še eno zadevo, o kateri se res ne govori in bo spet pokazala na tudi konec koncev različne interese v družbi. V Sloveniji je res visoka obremenitev s prispevki, neposredno plače. Medtem ko so stroški delodajalcev iz teh istih plač in iz dela bistveno manj obremenjeni kot na primer v sosednji Avstriji, pa se o tem nikoli ne govori,” je pojasnil Golob.

“Načrt je, da se do konca tega leta, se pravi v naslednjih dveh mesecih, pripravi izhodišča, na kakšen način naj bolj obremenimo premoženje in s tem razbremenimo delo,” je še dejal Golob. Izhodišča deležniki pripravljajo v okviru sveta za davke na ministrstvu za finance. V tem svetu so tako delodajalci kot delojemalci in preostala stroka, je poudaril Golob. Po njegovih besedah je ključno izhodišče nevtralnost.

Komentiral bom naslednji del izjave predsednika vlade:

“Ko bo prišlo do davka na premoženje, se bo v celoti ta zajem sredstev prelil v znižanje obremenitev plač.«

Kot prvo se bo predsednik vlade moral odločiti ali govori o obdavčitvi premoženja ali o obdavčitvi nepremičnin. Pojem »premoženje« je širši od pojma »nepremičnina« in v kolikor predsednik vlade govori o tem, da bodo uvedli davek na premoženje, to pomeni, da bodo obdavčili ne samo nepremičnine, ampak tudi drugo premoženje državljanov (plovila, depozite v bankah, avtomobile, vrednostne papirje, plemenite kovine, …..). Če pa je mislil samo nepremičnine, potem bi se moral pravilno izraziti, da ne bomo ponovno imeli težave s slovnico. Na napačno izrazoslovje, ne samo predsednika vlade, temveč tudi nekaterih drugih članov vlade opozarjam že nekaj časa.

Predsednik vlade je prav tako povedal, da se bo celoten zajem sredstev od davka na premoženje (ali samo od nepremičnin) prelil v znižanje obremenitve plač. Pa poglejmo koliko davka na premoženje je pobrala finančna uprava leta 2023.

Kot izhaja iz poročila Fursa za leto 2023 https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/FURS/Strateski-dokumenti/2024/Letno-porocilo-Financne-uprave-za-leto-2023.pdf, gre za stran 93, so davčni prilivi iz naslova davka na premoženje (od stavb, od prostorov za počitek in rekreacijo) v letu 2023 znašali 9.587.346,00 EUR, izdanih pa je bilo 147.633 odločb. Če k premoženju prištejem še plovila, je na isti strani navedeno, da so davčni prilivi iz naslova davka na vodna plovila in dodatni davek od plovil znašali 779.397,00 EUR, izdanih pa je bilo 8.095 odločb.

Če k temu dodamo še znesek davčnih prilivov iz naslova NUSZ, ki so znašali 272.240.321,00 EUR in izdanih je bilo 858.839 odločb fizičnim osebam in 37.628 odločb pravnim osebam, ugotovimo, da so davčni prilivi iz vseh treh vrst davkov znašali skupaj 282.607.064,00 EUR in izdanih je bilo skupaj 1.052.195 odločb. Če poenostavim, to pomeni, da je povprečna odmera vseh treh davkov od premoženja znašala 268,59 EUR (282.607.064,00 EUR : 1.052.195 odločb). V nadaljevanju te podatke predstavljam še v obliki tabele:

                    282.607.064,00 EUR : 1.052.195 ODLOČB = 268,59 EUR

Furs je v letu 2023 pobral 9.873.203.653,00 EUR prispevkov za socialno varnost (53. stran Letnega poročila Fursa) in 2.933.205.068,00 EUR dohodnine (31. stran Letnega poročila Fursa), ki se v glavnem nanaša na stroške dela, kar skupaj znese 12.806.408.731,00 EUR.

Za zaključek še moje vprašanje predsedniku vlade:

»Če so v letu 2023 znašali davčni prihodki iz naslova: 

• prispevkov za socialno varnost in dohodnine, kar bremeni plače zaposlenih, 12.806.408.731,00 EUR,
• davka na premoženje in NUSZ pa 282.607.064,00 EUR (to je 2,20676280 % od socialnih prispevkov in dohodnine).

za koliko se mora povečati obdavčitev premoženja (ali zgolj nepremičnin), da bo to bistveno vplivalo na znižanje obremenitve plač.«

Ob vsem tem sem zanemaril dejstvo, da so davki od premoženja prihodek občin, kar pomeni, da tega davka ne moreš uporabiti za znižanje obremenitve plač, če pa ga že uporabiš, potem se mora občinam nadomestiti ta izpad.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

V zadnjem času veliko beremo o zdravnikih in njihovem dodatnem delu. Kot smo opazili, se je v Sloveniji organizirala skupina posameznikov, ki je zoper zdravnike in njihovo popoldansko delo sprožila pravo vojno in v tem razmišljanju jim očitno sledi tudi država in mediji. Nihče od njih pa se ne vpraša, kako to vpliva na zdravnike ter ali so zdravniki po vseh teh, po mojem mnenju neutemeljenih napadih, sposobni zdravljenja pacientov na najvišjem nivoju. Še zmeraj nam je v svežem spominu, kako so pred leti nekateri posamezniki, seveda ob pomoči medijev, uničili otroško srčno kirurgijo. Država, predvidevam, da vlada oziroma ministrstvo za finance in ministrstvo za zdravje, v teh napadih na zdravnike gresta še naprej. Tako ministrstvo za zdravje pripravlja zakonodajo, ki po mojem mnenju v določenih delih ne bo v skladu z ustavo, ministrstvo za finance pa je očitno v ta boj poslalo finančno upravo.

Tako je Furs 21.08.2024 izdal pojasnilo številka DT 061-307/2024-1, ki se nanaša na »Davčna tveganja in nepravilnosti pri pogodbenih razmerjih s samostojnimi podjetniki v zdravstvu«. Moja prvo vprašanje je bilo, zakaj se to pojasnilo nanaša samo na samostojne podjetnike v zdravstvu in ne na splošno na vse samostojne podjetnike? Zato me ne bo nihče prepričal, da to pojasnilo ni del borbe proti zdravnikom, ki delajo več, saj so ga objavili sredi največje vojne ministrstva za zdravje in s tem vlade, zoper navedene zdravnike. To je zoper zdravnike, ki so pripravljeni delati več, ob tem nekaj zaslužiti in seveda plačati davke in prispevke. Sploh je delovanje vlade, to je moj občutek, na splošno usmerjeno zoper pridne in tiste, ki veliko zaslužijo. To kaže napad na zdravnike, to kaže želja po obdavčitvi nepremičnin oziroma premoženja, kjer predvidevajo višjo obdavčitev tistih, ki imajo več, čeprav so vse to kar imajo zaslužili zakonito in so plačali vse davke.

Kot prvo me moti, da Furs ob problematiki pogodbenega razmerja s samostojnimi podjetniki omenja le zdravstvo, čeprav imamo vrsto dejavnosti ali poklicev, ki pri svojem delu uporabljajo status samostojnega podjetnika. Lahko gremo po vrsti: čistilci, keramičarji, čevljarji, razni svetovalci, finančniki, odvetniki, veliko število zaposlenih v javnem sektorju in razni drugi.

V šestem odstavku 3. člena ZGD-1 je določeno, da je samostojni podjetnik po tem zakonu fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Status podjetnika je podrobneje urejen v 71. do 75. členu ZGD-1. V prvem odstavku 74. člena Ustave Republike Slovenije je določeno, da je gospodarska pobuda svobodna. Torej, zakaj potem groziti le eni dejavnosti v Sloveniji. Verjetno zato, ker vlada ne zna rešiti težave čakalnih vrst in ker z napadi na zdravnike, le tem jemlje voljo do dela. Vse to počne, takšen je moj občutek, da bi pridnim zdravnikom onemogočila delo.

V tej borbi zoper zdravnike se vlada ne ozira na tiste, ki so zaradi te vojne z zdravniki že umrli in na tiste, ki zaradi te vojne ne prejmejo pravočasno ustrezno medicinsko pomoč. Njim to ni pomembno, sploh pa ob dejstvu, da se s številkami lahko manipulira brez večjih težav. Namesto, da bi dovolili delo vsem, ki želijo delati v zdravstvu in s tem pomagati tudi k zmanjšanju čakalnih vrst, saj se veliko pregledov lahko opravi v zasebnih medicinskih centrih in se s tem razbremenijo javni zdravstveni zavodi, ki se po mojem mnenju morajo ukvarjati z zahtevnejšimi oblikami zdravljenja. Vse to zdravljenje bi moralo potekati v medsebojnem sodelovanju javnega in zasebnega zdravstva, ker le na ta način lahko nekaj naredimo za tiste, ki potrebujejo oziroma potrebujemo zdravljenje. Vsi enkrat končamo pri zdravniku in zaradi tega moramo zdravnike predvsem spoštovati, ne pa jih razglašati za dvoživke.

Furs je v svojem pojasnilu med drugim zapisal:

»Finančna uprava razpolaga s podatki, iz katerih izhaja, da številni zdravniki, ki so sicer v delovnem razmerju pri različnih delodajalcih (najpogosteje javnih zavodih), opravljajo dejavnost s področja zdravstva kot samostojni podjetniki tudi pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Glede na ugotovljeno vas želimo obvestiti o nekaterih ključnih vidikih samostojnosti in neodvisnosti pri opravljanju dejavnosti. Zdravniki, ki delujejo v pravnoorganizacijski obliki samostojnega podjetnika in ustanove oziroma druge samostojne pravne osebe, morajo poznati zakonska določila, ki urejajo to področje.

 Opozoriti je treba, da odvisno razmerje ni zgolj razmerje, ki izpolnjuje elemente delovnega razmerja, temveč tudi vsako drugo pogodbeno razmerje, ki skladno z drugim odstavkom 35. člena zakona o dohodnini – Zdoh-2 kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo in se presoja v zvezi z naslednjimi elementi:

 glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela in storitev,

• načina opravljanja dela in storitev,
• prevzema poslovnih in finančnih tveganj,
• prevzemanja odgovornosti za opravljeno delo,
• plačilo za opravljeno delo ali storitev,
• zagotavljanje sredstev in pogojev za opravljanje dela in storitev in
• drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca.

 V okviru doseganja dohodka iz dejavnosti se presojata neodvisnost in samostojnost kot elementa opravljanja podjetniške, kmetijske ali poklicne dejavnosti skladno s 46. členom ZDoh-2. Za dohodek iz dejavnosti po poglavju III.3. ZDoh-2 se skladno s 46. členom tega zakona šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti.«

Nato pa v naslednjem odstavku Furs zagrozi vsem tistim, ki bodo sklepali pogodbe z zdravniki, ki imajo status samostojnega podjetnika in navede, da na tem področju prihaja do nepravilnih opredelitev ter s tem neupravičenega zniževanja davčnih obveznosti. Ne vem, kako lahko prihaja do neupravičenega zniževanja davčnih obveznosti, če je status samostojnega podjetnika predviden z ZGD-1 in če je obdavčitev samostojnega podjetnika urejena v davčnih zakonih. Če postopam v skladu z veljavno zakonodajo, potem ni možno govoriti, da postopam nepravilno.

Za državo je očitno bolje, da se ne dela nič, kot da se dela nekaj in se vsaj od tega prejme plačilo davkov. Za mene je to zloraba državne moči, ko si nek državni organ dovoli na ta način groziti samostojnim podjetnikom v zdravstvu, od katerih nekateri po plačilu davkov mesečno dodatno zaslužijo manj, kot poslanci državnega zbora prejmejo poslanskega pavšala, od katerega ne plačujejo nobenega davka. Zakonodajna veja oblasti je za svojih 500 do 800 evrov sprejela spremembo zakona o dohodnini in za poslanski pavšal ukinila plačevanje dohodnine in prispevkov, sedaj pa izvršna veja želi obdavčiti samostojne podjetnike v zdravstvu, ki delajo zakonito in uporabljajo statusno obliko, ki je predviden z zakonom.

V zvezi opozorilom Fursa na elemente odvisnega pogodbenega razmerja, ki so predhodno navedeni bom v nadaljevanju podal moje videnje teh elementov:

• glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela in storitev,

Naročnik zdravnika ne nadzira in mu ne daje navodila, kar pomeni, da zdravnik svoje delo opravlja samostojno.

• načina opravljanja dela in storitev,

Vsak zdravnik, ki je specialist za svoje področje dela, svoje delo opravlja samostojno. Naročnik ne vpliva in ne more vplivati na njegov (zdravnikov) način opravljanja dela in storitev.

• prevzema poslovnih in finančnih tveganj,

Zdravnik pri svojem delu naročniku odgovarja za vsa poslovna in finančna tveganja, saj je pri svojem delu samostojen.

• prevzemanja odgovornosti za opravljeno delo,

Zdravnik za svoje delo prevzema polno odgovornost in te odgovornosti ne more izključiti iz svojega dela in je ne more prenesti na naročnika.

• plačilo za opravljeno delo ali storitev,

Zdravnik za svoje delo prejme ustrezno plačilo, tako kot ga prejmejo vsi samostojni podjetniki.

• zagotavljanje sredstev in pogojev za opravljanje dela in storitev

Normalno je, da če zdravnik svoje delo opravlja v nekem medicinskem centru, da delo opravlja na opremi naročnika. Samo zaradi tega ni možno govoriti, da gre za odvisno razmerje. To je tako, kot če bi predavatelj, ki predava na nekem seminarju moral s seboj prinesti svoj mikrofon, svoj računalnik, svoj projektor, svoje zvočnike in svoj stol. Takšno stališče je skregano z logiko in spisano samo zaradi nagajanja in želje po obdavčitvi zdravnikov, ki si upajo dodatno delati.

• drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca.

Drugih pravic in odgovornosti fizične osebe in naročnika.

Zavedati se je potrebno dejstva, da zdravniki sami določajo termine za naročanje pacientov, sami organizirajo svoje delo, način dela, kar pomeni, da niso v odvisnem razmerju. Furs na drugi strani svojega pojasnila, gre za zadnji stavek tretjega odstavka zapiše: »Delo izključno za enega naročnika, poraja dvom v samostojnost.«

Vsi primeri, ki jih imam v mislih, ko pri zdravnikih zagovarjam status samostojnega podjetnika, gre za primere, ko zdravnik dela za več naročnikov. Ne poznam primera, da bi zdravnik samostojni podjetnik, ki je redno zaposlen v neki zdravstveni ustanovi (javni ali zasebni) popoldne delal za samo enega naročnika. Če bi zdravnik delal za samo enega naročnika je za naročnika prav gotovo ugodneje, da zdravnika redno zaposli, kot da dela za njega kot samostojni podjetnik.

Na podlagi vsega navedenega menim, da je ta vojna nepotrebna in da bodo edini poraženci v tej vojni pacienti, kajti dokler nisi bolan, dokler ne ležiš na operacijski mizi, dokler te s posteljo ne vozijo po kliničnem centru in so ti stropne luči starega kliničnega centra edini smerokaz do tvoje bolnišnične sobe, toliko časa se lahko izživljaš nad zdravniki. Naj mi nekdo od teh napadalcev na zdravnike odgovori »zakaj je to potrebno«, saj na koncu vsi končamo v hladni zemlji.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

V zadnjem času opažamo še nove nelogične zaključke finančne uprave in ministrstva za finance, kot drugostopnega organa. Že nekajkrat sem dokazal, da je tudi v davčni postopkih potrebno uporabiti zdravo kmečko pamet. Zadnji primer je bila odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije številka U-I-492/20-22 z dne 05.10.2023, ko je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo:

1. Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 36/19, 66/19 in 163/22) je v neskladju z ustavo.
2. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. Do odprave ugotovljene protiustavnosti iz 1. točke izreka davčni organ v davčni inšpekcijski nadzor pri plačniku davka kot zavezanca za davek vključi tudi davčnega zavezanca, ki je v zvezi z istim upoštevnim gospodarskim (ekonomskim) dogodkom že plačal davek, če odločitev davčnega organa na podlagi četrtega odstavka 74. člena Zakona o davčnem postopku pomeni, da bi moral biti plačan drug davek. Plačilo davka v davčnem inšpekcijskem nadzoru se v tem primeru solidarno naloži plačniku davka in davčnemu zavezancu. Znesek, ki ga je že plačal davčni zavezanec in mu ni bil vrnjen, se šteje kot delno plačilo tega davka.

V nadaljevanju vam bom predstavil dva nova primera, ko davčni organ ni uporabil »zdravo kmečko pamet«.

Zamudne obresti od nevrnjenega vstopnega DDV

Prvi primer je, ko je davčni zavezanec vložil zahtevo za vračilo vstopnega DDV. Davčni organ je zavezancu za davek izdal Začasni sklep za zavarovanje, v katerem je med drugim zapisal:

»Za čas od poteka roka za plačilo davka do izdaje odločbe bodo na podlagi 95. člena ZDavP-2 obračunane obresti po medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, v višini, ki velja na dan poteka roka za plačilo. Davčni organ je pripravil simulacijo izračuna obresti na dan 25.09.2024, ko bi lahko bila izdana odmerna odločba. Znesek obresti bi znašal 49.303,22 EUR, celotna davčna obveznost pa 1.105.555,25 (1.056.252,03 EUR + 49.303,22 EUR).«

Na to navedbo davčnega organa je davčni zavezanec odgovorili, da navedeno nikakor ne drži, saj tekst 95. člena ZDavP-2 glasi:

»Kadar davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost, se za čas od poteka roka za plačilo davka oziroma od poteka roka za vložitev davčne napovedi oziroma od dneva neupravičeno vrnjenega davka, iz razlogov, ki so na strani zavezanca za davek, do izdaje odločbe obračunajo obresti po obrestni meri 7 % letno. Za čas od izdaje odločbe do njene izvršljivosti ne tečejo obresti.«

Dejstvo je, da v primeru davčnega zavezanca ne gre za ugotovitev davčne obveznosti, temveč gre za zavrnitev uveljavljanja pravice do odbitka vstopnega DDV v znesku 1.105.555,25 EUR. To pomeni, da gre za zahtevek za vračilo vstopnega DDV, katerega je davčni zavezanec plačal.

Torej, če davčni zavezanec ni prejel vračila DDV, katerega je pred tem plačal, davčnemu zavezancu ni jasno zakaj in od česa davčni organ obračunava zamudne obresti. Če to davčni organ počne le zaradi besedne zveze:

»Na osnovi ugotovljenih nepravilnosti, bo zavezancu za davek v odločbi odmerjen DDV v skupnem znesku 1.056.252,03 EUR,…«,

je davčni organ potrebno opozoriti na vsebino konkretne zadeve oziroma konkretnega davčnega postopka. V konkretnem primeru ne gre za odmero davka, temveč za  neugoditev vlogi za vračilo/odbitek že plačanega DDV. Zavezanec za davek je ob nabavi plačal DDV in je na podlagi spremenjenih okoliščin podal vlogo za vračilo delno plačanega DDV. Davčni organ njegovo vlogo ni rešil pozitivno, kar pomeni, da mu davčni organ ne želi vrniti DDV. To pa pomeni, da ne moremo govoriti o tem, da je davčni organ zavezancu za davek odmeril DDV, saj ni možno odmeriti DDV od prometa, od katerega je že bil plačan DDV in ta DDV ni bil nikoli vrnjen. Žal je davčni organ obračunal zamudne obresti in vztraja na plačilu le-teh. Vem, nekdo bo rekel naj vloži pritožbo in bo drugostopni organ odločil tako kot je treba. Toda, preberite naslednji primer in vam bo jasno, da ni veliko upanja, da bo drugostopni organ odločil drugače.

Zamudne obresti od plačanega zavarovanja

V drugem primeru se je pri fizični osebi opravljal davčno inšpekcijski nadzor po 68.a členu ZDavP-2. Davčni organ je zaradi pričakovane odmere davka zahteval zavarovanje bodočega davčnega dolga v znesku 100.000,00 EUR in davčni zavezanec je zavarovanje zagotovil v obliki denarja v znesku 100.000,00 EUR. To pomeni, da je v proračun nakazal 100.000,00 EUR. Davčni organ je davčnemu zavezancu pozneje izdal odločbo in mu z odločbo obračunal zamudne obresti tudi za čas, ko se je v proračunu nahajalo 100.000,00 EUR, katere je davčni zavezanec nakazal kot zavarovanje bodočega davčnega dolga. To pomeni, kljub temu, da je zavezanec za davek v proračun nakazal 100.000,00 EUR, mu je davčni organ tudi od tega zneska obračunal zamudne obresti.

Davčni zavezanec je vložil pritožbo, v kateri je navedel, da so z izpodbijano odločbo neupravičeno odmerjene pripadajoče zamudne obresti v znesku 12.350,00 EUR. Ker je na podlagi izdanega sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti, davčni zavezanec dne 19.03.2020 izvedel nakazilo 100.000,00 EUR, je davčni zavezanec trdil, da mu je davčni organ neupravičeno zaračunal zamudne obresti od zneska zavarovanja v višini 100.000,00 EUR. Drugostopni organ, to je ministrstvo za finance, je na te navedbe davčnega zavezanca odgovorilo:

»Navedeni ugovor pritožnika je neutemeljen. Omenjeni polog gotovine in prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi so namreč sredstva za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti in ne izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti. Šele, če davčni zavezanec za davek ne izpolni oziroma ne plača davčne obveznosti v predpisanem roku, davčni organ v skladu z določbo 123. člena ZDavP-2 lahko vnovči predloženi instrument zavarovanja. Da bi se obresti lahko obračunale le do dne, ko se izvede zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, zakon ne predvideva.«

Ob tem se drugostopni organ sklicuje na 95. člen ZdavP-2, ki glasi:

»Kadar davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost, se za čas od poteka roka za plačilo davka oziroma od poteka roka za vložitev davčne napovedi oziroma od dneva neupravičeno vrnjenega davka, iz razlogov, ki so na strani zavezanca za davek, do izdaje odločbe obračunajo obresti po obrestni meri 7 % letno. Za čas od izdaje odločbe do njene izvršljivosti ne tečejo obresti.«

Torej, če povzamem, davčni zavezanec je pred več kot štirimi leti v proračun nakazal 100.000,00 EUR, ki se mu ne obrestujejo njemu v prid, davčni organ pa mu je od teh 100.000,00 EUR, ki se več kot štiri leta nahajajo v proračunu (me ne zanima, na kateri postavki), obračunal zamudne obresti.

Zanima me, kaj menite vi, dragi bralci.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

V zadnjih dneh me je klicalo več davčnih zavezancev, ki me sprašujejo glede spremembe določbe štirinajstega odstavka 48. člena zakona o dohodnini, ki danes glasi:

(14) Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena mora zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 eurov, oziroma zavezanec iz šestega odstavka tega člena, čigar povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

Od 01.01.2025 pa naj bi prišlo do spremembe mejnega zneska, kar pomeni, da bi po novem ta odstavek glasil:

(14) Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena mora zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega 60.000 eurov, oziroma zavezanec iz šestega odstavka tega člena, čigar povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let presega 60.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

 Menda se govori, da naj bi na ministrstvu za finance in na finančni upravi to določbo tolmačili na ta način, da se kot dve zaporedni leti štejeta leti 2024 in 2025.

Moje mnenje je, da je pri spremembi davčne zakonodaje potrebno tovrstne zadeve urediti v prehodnih določbah, ki pa morajo biti v skladu z zakonom in Ustavo republike Slovenije. Tukaj mislim predvsem to, da ne smejo veljati za nazaj. Glede na to, da se bo novi zakon o dohodnini začel uporabljati 01.01.2024 menim, da se lahko kot dve zaporedni leti upoštevata le leti 2025 in 2026.

V 2. členu veljavnega zakona o dohodnini je določeno, da se dohodnina ugotavlja po določbah zakona, ki velja na dan 1. januarja leta, za katero se dohodnina odmerja, če ni s tem zakonom drugače določeno. Ob tem poudarjam, da je v zakonu določeno samo to, kar je v skladu z ustavo, veljava zakona za nazaj pa po ustavi ni dovoljena, o čemer je Ustavno sodišče Republike Slovenije že odločalo večkrat.

V predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki je bil objavljen 03.06.2024, je v 25. členu (začetek veljavnosti) določeno, da ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2025. Torej, ta določba je jasna in nedvoumna. Spremenjeni zakon o dohodnini se bo uporabljal za davčna leta 2025 in nadaljnja in zaradi tega se določba štirinajstega odstavka 48. člena zakona o dohodnini v nobenem delu ne more nanašati na leto 2024.

Pri dohodnini velja pravilo, da 1. januarja moram vedeti kakšne so določbe zakona o dohodnini za to leto. To pomeni, da 1. januarja 2024 ni nihče vedel, da se bo znesek 150.000,00 evrov zmanjšal na znesek 60.000,00 evrov in je svoje poslovanje v letu 2024 prilagodil temu znesku. Zaradi tega ne more država oziroma državni zbor s spremembo zakona o dohodnini posegati v leto 2024. Poleg tega pa menim, da ni nobene potrebe po tovrstnem hitenju.

Ob koncu še poudarjam, da nimam statusa samostojnega podjetnika, da je moje stališče glede normiranih odhodkov pri prometu na 50.000,00 evrov splošno znano in zaradi tega moj zapis ni subjektiven.

Zaradi tega ministrstvu za finance, finančni upravi in državnem zboru predlagam, da v konkretnem primeru sledijo Ustavi Republike Slovenije, saj ni nobene potrebe po razburjanju davčnih zavezancev (normirancev). Končno gre le za eno leto.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Ko sem v torek prejel vprašanja novinarke portala Oštro in ko sem videl kaj me sprašuje, sem ugotovil, da me novinarji portala Oštro še zmeraj spremljajo na vsakem koraku in poslušajo vsako mojo besedo. Verjetno jim je to naročila njihova odgovorna urednica, ki še ni prebolela dejstva, da je zaradi pisanja neresnic o meni (konec leta 2017), ostala brez službe na časopisu Delo (v začetku leta 2018). Ker to skriva, je na spletni strani portala Oštro https://www.ostro.si/si/ljudje, pod svojo fotografijo zapisala:

 »V preiskovalno novinarstvo jo je odneslo leta 2006, še kot novinarko časnika Delo, s katerim se je razšla konec marca 2018.«

 Ta njen zapis je razumeti kot, da je Delo zapustila samovoljno. V resnici pa je morala Delo zapustiti zaradi pisanja neresnic o meni (novembra 2017) in če ga ne bi zapustila, bi dobila odpoved. Očitno tega še ni prebolela in zaradi tega sledi vsak moj korak. Podobno kot danes, se me je lotila konec septembra 2021 in na njene takratne navedbe sem odgovoril v mojem blogu »Preoštro za Oštro«, katerega sem objavil 3. oktobra 2021  https://simic-partnerji.si/2021/10/03/10-3-2021-preostro-za-ostro/

Odgovorna urednica Anuška Delić Zavrl je o meni spisala veliko neresnic in nikoli ne bo jasno, zakaj takrat (konec leta 2017), ko se je prikazovala kot velika raziskovalna novinarka, ni objavila imena vseh Slovencev, ki naj bi jih takrat t.i. raziskovalni novinarji našli v Rajskih dokumentih, kjer mene ni bilo. Govori se, tako trdijo moji viri, da so takrat mnogi veliko plačali, da niso objavili njihovih imen. Ali je to raziskovalno in moralno presodite sami.

Zato je neresničen tudi zapis:

»Novinarji so pred sedmimi leti v mednarodnem novinarskem projektu Rajski dokumenti preiskovali posle v davčnih oazah in ugotovili, da je Ivan Simič k podjetju, ki je na Cipru odpiralo družbe, usmerjal slovenske stranke, ki so tja želele preseliti svoje premoženje. Foto: Daniel Novakovič/STA«

 Novinarjem portal Oštro, še posebej Anuški Delić Zavrl, ne bi škodilo kakšno izobraževanje o tem, kako se premoženje preseli na Ciper. Res je, da papir prenese vse, toda moraš imeti nek nivo. Če je res tako dobra raziskovalna novinarka, zakaj ni objavila imena tistih, ki so prenesli premoženje na Ciper. Ali je bil spet v igri denar?

Kolikšno je znanje novinarke Mete Gantar o tem, o čemer piše, kaže njen zapis, da v mojem intervjuju nisem omenil, da se na spletni strani UPPD ne objavljajo nakazila fizičnih oseb v off shore oziroma davčno ugodne države. Moje vprašanje je:

»Katera fizična oseba pa bi svoj denar, ki ga ima na bančnem računu v Sloveniji in je že obdavčen ter pregledan s strani vseh možnih nadzornih organov, nakazovala v off shore? Zakaj le?«

V off shore so se pred leti praviloma plačevali računi, katere so slovenska podjetja prejela od podjetij iz off shore držav ali iz davčno ugodnih držav in to zaradi tega, da so si takrat v Sloveniji zmanjšali davčno osnovo za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb. Danes je takšno poslovanje oteženo.

Me pa zanima, ali je novinarka portala Oštro Meta Gantar ista novinarka, ki po podatkih spletne strani www.ajpes.si ima odprt normirani s.p.? Zakaj normiran s.p.? A gre za davčno načrtovanje?

 Na koncu pa objavljam še vprašanja, katere sem v torek, 16.07.2024, prejel od Mete Gantar, novinarke portala Oštro:

From: Meta Gantar

Sent: Tuesday, July 16, 2024 5:40:33 PM

To: Info Simič Partnerji

Subject: Pojasnilo nakazil v “off-shore”

Pozdravljeni,

sem novinarka portala Oštro, kjer v okviru projekta Razkrinkavanje preverjamo verodostojnost trditev v javnem prostoru.

 V oddaji Signal na Nova24TV ste 30. junija trdili, da se vsa nakazila, ki gredo iz Slovenije v »off-shore«, objavijo na spletni strani urada za preprečevanje pranja denarja (časovna oznaka na 31:22).

 Urad za preprečevanje denarja na spletnem mestu objavlja seznam nakazil v tvegane države za posamezno leto objavlja od leta 2012 dalje. A zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma določa izjeme o tem, katerim zavezancem in kdaj uradu ni treba sporočiti nakazila ali namere nakazila v države z visokim tveganjem.

 Z urada so uredništvu sporočili še, da se objavljeni podatki nanašajo na transakcije pravnih oseb, podatki o transakcijah fizičnih oseb pa zaradi varstva osebnih podatkov niso javno objavljeni.

 Na kateri vir ste se pri vaši prvotni trditvi sklicevali in kako trditev pojasnjujete?

 Za odziv vljudno prosim do četrtka, 18. julija, do 14. ure. Če to ni mogoče, me prosim obvestite.

 Lep pozdrav

 Meta Gantar

Na njena vprašanja sem odgovoril:

 Spoštovana!

 Drži, v oddaji Signal sem povedal, da se vsa nakazila, ki gredo iz Slovenije v »off-shore« in druge države, ki so na seznamu UPPD in se štejejo za davčno ugodne oziroma tvegane, objavijo na spletni strani UPPD. UPPD objavlja ta nakazila od 18.10.2011, kar si lahko ogledate spodaj.

 Glede vaše navedbe, da so vam iz UPPD sporočili, da se objavljeni podatki nanašajo na transakcije pravnih oseb, podatki o transakcijah fizičnih oseb pa zaradi varstva osebnih podatkov niso javno objavljeni in vas v zvezi s tem zanima, na kateri vir sem se pri moji trditvi skliceval in kako trditev pojasnjujem, odgovarjam, da sem imel v mislih pravne osebe, saj je že skoraj 13 let splošno znano, da se objavljajo samo nakazila pravnih oseb. Zaradi  tega se mi ni zdelo pomembno, da bi to posebej izpostavil.  

 Pozdrav.

 Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Včeraj sem objavil blog »Država se norčuje iz državljanov«, v katerem sem zapisal, da naj bi država, zaradi ukinitve prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka, izgubila 273,5 milijonov evrov. Nisem pričakoval, da bodo mediji kaj posebej poročala o tem, saj vem, da jim ni v interesu poročati o tem, poleg tega pa je veliko lažja tema za poročanje, kako je bivša ministrica Aleksandra Pivec prejela brezplačni sendvič s pršutom in o tem so poročali kar nekaj časa.

Da boste lažje razumeli, kaj pomeni 273,5 milijonov evrov, bom ta znesek spremenil v stanovanjske hiše za oškodovane v lanskoletnih poplavah. Danes mineva 11 mesecev od poplav in kolikor mi je znano, do sedaj niso zgradili še nobene stanovanjske hiše. Če se motim, me popravite. Zdaj pa k izračunu. Če ocenimo, da bi gradnja ene stanovanjske hiše stala 300.000,00 evrov (brez zemljišča) ugotovimo, da bi s 273,5 milijonov evrov lahko zgradili 911 stanovanjskih hiš:

273.500.000,00 EUR : 300.000,00 EUR = 911,66 stanovanjskih hiš

Za obuditev spomina na pretekle čase sem na spletu našel naslednji zapis:

»Golob: Preprečili bomo podražitve zavarovanj in ukinili dobičke zavarovalnic

Poslanska skupina Svoboda je v parlamentarno obravnavo vložila novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero želijo ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot ga poznamo zdaj, in ga prenesti v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku. S tem korakom želijo preprečiti podražitve dopolnilnega zavarovanja in zasebne dobičke iz naslova zdravstvenih zavarovanj, je ob predstavitvi novele zakona dejal premier Robert Golob.«

“Vsi v koaliciji smo si enotni, da je predlog zakona korak v pravo smer pri izpolnjevanju koalicijskih zavez in krepitvi javnega zdravstvenega sistema. S preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bomo dosegli dva cilja: preprečili bomo podražitve in ne bo več dobičkov zasebnih zavarovalnic z naslova zdravstvenih zavarovanj. To sta bila tudi osnovna razloga za ta korak,” je pojasnil premier Robert Golob.

Kar si lahko ogledate na https://siol.net/novice/slovenija/kaoalicija-v-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-603981

S sklenjenimi napovedanimi poravnavami in nakazilom 33,5 milijona evrov bo država storila ravno to, povečala bo dobičke zavarovalnici, z 240 milijoni evrov pa bo vrtala luknjo v proračunu. Zdaj še čakam, da zvišajo znesek premije za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Ko sem včeraj na spletni strani časopisa DELO prebral:

»Zavarovalnica Triglav se je z državo pogodila o nadomestilu zaradi škode, ki je največji slovenski zavarovalnici nastala zaradi lanske zamrznitve višine premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Poravnava bo pokrila del izgube in bo ugodno vplivala na letošnje poslovanje.«, nisem vedel kaj naj naredim. Naj se smejem ali naj jočem. Edino kar sem bil prepričan je bilo, da se država norčuje iz državljanov, da se predsednik vlade in vlada norčujeta iz državljanov, da se ministrica za zdravje norčuje iz državljanov in da se vodja poslanske skupine Svoboda norčuje iz državljanov.

Po dostopnih informacija, naj bi se država z Zavarovalnico Triglav pogodila, da ji bo zaradi zamrznitve višine premije plačala 11 milijonov evrov. Toda to še ni konec. Pred podpisom naj bi bili identični poravnavi z Vzajemno, po kateri naj bi Vzajemna prejela 14,14 milijona evrov in z Zavarovalnico Generali, ki naj bi prejela 8,36 milijona evrov. To informacijo naj bi po navedbah STA javnosti posredovalo ministrstvo za zdravje, kar lahko preberete na strani kjer so zapisali:

»Zaradi regulacije dopolnilnega zavarovanja nadomestila tudi zavarovalnicama Vzajemna in Generali Ljubljana, 1. julija – Zaradi lanskoletne regulacije višine cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bosta poleg zavarovalnice Triglav nadomestili prejeli tudi zavarovalnici Generali in Vzajemna, so za STA potrdili na ministrstvu za zdravje. Vzajemna je zahtevala 14,14 milijona evrov, Generali pa 8,36 milijona evrov. Ministrstvo za zdravje je zahtevama obeh ugodilo.«

To je isto ministrstvo, ki naj bi skupaj z ulico pripravljalo reformo zdravstva. Če primerjam njihove aktivnosti z zamrznitvijo premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, kjer so očitno pogoreli, se bojim, da obstaja velika verjetnost, da bodo uničili naše zdravstvo.

Predlagam vam, da preberete moj lanskoletni blog na spletni strani Simič & partnerji, katerega sem objavil 07.07.2023. Takoj vam bo jasno, da se nekdo norčuje iz nas.

Lani so nas predstavniki vlade prepričevali, da so mesečni znesek za prostovoljno zdravstveno zavarovanje zamrznili na 35,00 EUR, saj ne bodo omogočili bogatenja zavarovalnicam, to je to je istim zavarovalnicam, katerim bodo sedaj nakazali 33,5 milijonov evrov.

Prav tako so povedali, da bodo ukinili prostovoljno zdravstveno zavarovanje in res so ga ukinili, toda uvedli so obvezni zdravstveni prispevek v identičnem znesku 35,00 EUR. Prostovoljno so spremenili v obvezno. Torej, praktično se ni nič spremenilo. Prav tako so nas prepričevali, da bodo zavarovalnicam odvzeli dobičkonosni posel, istočasno pa so v proračunu rezervirali 240 milijonov evrov za izgubo iz tega dobičkonosnega posla. Moraš biti res velik umetnik, da dobičkonosen posel spremeniš v 240-milijonsko izgubo in še dodaš smetano v znesku 33,5 milijonov evrov. Takrat sem v mojem blogu opozarjal na to nelogičnost.

Mediji pa so tiho. Očitno je bilo lažje razumeti in medijsko napihovati, da je neka ministrica prejela brezplačni sendvič s pršutom, kot to, da je, oziroma bo. proračun ostal brez 273,5 milijonov evrov.

Ko predlagam nižje davke, pa poslušam, da to ni možno, ker bo prišlo do izpada proračunskih prihodkov in da je potrebno obdavčiti bogate, pa prazna stanovanja, pa onemogočiti kratkotrajno oddajanje stanovanj v najem, pa povečati obdavčitev podjetij in fizičnih oseb, pa ukiniti ali priviti normirance, pa onemogočiti pokrivanje izgube, ……. istočasno, pa naj bi nam brez težav iz proračuna odletelo 273,5 milijona evrov.

Menim, da o zapisanem največ pove naslovnica tega bloga?

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Spoštovani g. Boštjančič!

V zvezi z vašim včerajšnjim nastopom na POP TV, ko ste med drugim izjavili, da komentiram zadeve, čeprav sploh še nisem videl vaših izhodišč, vam v priponki pošiljam kopijo Izhodišč za spremembo davčne zakonodaje, katere sem prejel pred komentiranjem. Komentiral sem izključno zapisno v teh izhodiščih. Zato vam predlagam, da drugič pri meni preverite, kaj sem komentiral in od kod mi informacije. Ne bom se spuščal v razpravo z vami glede davčne reforme, ker nimava identičnih izkušenj pri davčnih reformah. Prav tako se ne bom spuščal v to ali so člani Strateškega sveta za davke potrdili ta izhodišča. Prosim vas pa, da se ne norčujete iz državljanov, saj trditi, da ni izhodišč za davčno reformo, ko jih novinarji držijo v rokah, najmanj neresno in politično nekorektno.

Strinjam se z vami, da boste zakone lahko sprejeli do konca tega leta, toda zavedati se morate dejstva, da zakoni morajo zaživeti tudi v informacijskem sistemu Fursa. To pa bo velika težava, saj do 01.01.2025 ne bo možno prilagoditi informacijskega sistema Fursa. Furs bo s prilagoditvami informacijskega sistema lahko začel šele, ko bodo sprejeti in objavljeni podzakonski akti in ocenjujem, da bodo zadeve v popolnosti operativne v drugi polovici leta 2025.

Samo za primerjavo bom omenil spremembe ZPIZ-2N, ki so začele veljati 28.12.2023. Furs je 16.05.2024 na svoji spletni strani objavil informacijo, da bodo kontrole za te spremembe na sistemu eDavki aktivirane predvidoma 23.05.2024 in bodo veljale za izplačila od vključno 01.02.2024 dalje. Tako majhna sprememba, pa je zaživela šele po petih mesecih. To kar vi pripravljate z načrtovanimi spremembami davčne zakonodaje, vaša izhodišča, bo zahtevalo več časa. Zato je moja ocena, da bo to aktivno v drugi polovici leta realna, a še zmeraj optimistična.

Prav tako mi ni jasno, kako boste danes ali jutri predstavili spremembe davčne zakonodaje po členih, če je v izhodiščih (zadnja vrstica) navedeno, da odziv koalicije pričakujete do petka, to je 31.05.2024. Šele, ko boste prejeli stališča koalicijskih strank, boste lahko zaključili s spremembami členov davčnih zakonov.

Pozdrav.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.