Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »
Tri črke, ki nekaterim ne pomenijo nič, drugim pa skoraj vse. So tri črke, ki nas spremljajo od našega rojstva do smrti. V UKC mnogi ugledajo luč sveta. Tam se zasliši prvi jok, prvi objem novorojenega bitja in največja sreča, ki te lahko doleti. Nato se življenje odvija naprej. Sledijo prvi koraki, prve besede, pa osnovna in srednja šola. Nekateri gredo v službo, drugi na študij. Vsak si izbira svojo pot. Na tej življenjski poti lahko imaš srečo, da nikoli več ne prideš v UKC, lahko pa postaneš pogost gost stavb v sistemu teh treh črk. Edino, kar drži, je, da se nikoli več ne vrneš v tisto stavbo, v kateri si ugledal luč sveta.
Bolezni so lahko lažje ali težje, lahko so kratkotrajne ali dolgotrajne, toda verjemite mi, ne glede za katero gre, ni lepo. Vsak odhod v UKC, vsak poseg v naše telo, pomeni določeno vznemirjenost. To vedo tudi tam zaposleni in zato vas znajo z lepi besedami pripraviti na tisto, kar vi štejete za hudo. Vsak bolnik ima svojo zgodbo, vsak ima svoj potek bolezni in vsak zapušča UKC z določeno stopnjo optimizma. Tudi sam sem pred kratkim preživel tri dni v UKC. Manjši poseg na srcu se je ob vrhunskem zdravniku končal uspešno. Moja ugotovitev je, da ne glede na vse, je treba občudovati prav vse, ki so tam. Tako bolnike kot zaposlene, ki so zelo prijazni, ustrežljivi in čeprav imajo verjetno tudi svoje težave, so pripravljeni pomagati vsak trenutek. Moja ugotovitev je, da je najtežji del dneva noč. Vsako noč imaš občutek, da se je čas ustavil. Kazalci na uri se pomikajo počasi in nikakor se ne prične daniti. Ni težav takrat, ko lahko vstaneš iz postelje in se sprehodiš po 170 korakov dolgem hodniku sedmega nadstropja našega UKC, težava je takrat, ko ne smeš vstati iz postelje. Ko moraš počivati in ko račka postane tvoja spremljevalka. Šele takrat se zaveš, kakšen privilegij je zdravje ali manjša bolezen. Zato občudujem tiste, ki tam preživijo in preležijo dneve, tedne ali mesece. Ko te boli vsak košček telesa in ko so ti medicinske sestre največja opora. Kot majhen otrok se veseliš vsakega jutra, saj si preživel še eno noč. Ena redkih opor so obiski najbližjih in tistim, ki tam preživijo dalj časa, so ti obiski vzpodbuda za vztrajanje. Najhuje pa je, predvsem za domače, ko se teh obiskov ne zavedaš več.
Življenje je le eno in res bi bilo lepo, da bi ga preživeli brez prerekanj, obtoževanj in podtikanj. Zato ne razumem posameznikov, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih. Za podtikanja in širjenje neresnic. Za pripravo raznih seznamov za odstrel. Kot da se ne zavedajo, da tudi oni lahko enkrat končajo v UKC. Ko si enkrat tam, je vse predhodno navedeno nepomembno.
Žal ti posamezniki gredo še dalje. Da lažje odstranijo določene posameznike, si izmišljujejo neresnične zgodbe in najhuje od vsega je dejstvo, da mnogi izrečene neresnice sprejmejo kot resnico in jih širijo naprej. Ko naknadno dokažeš, da gre za neresnico, temu le redki verjamejo. Zato menim, da se je proti tem neresnicam in proti tem podtikanjem treba bojevati, tudi če zaradi tega moraš povedati in zapisati tisto, kar drugače ne bi.
Upam, da še veste, da sem bil zadnje leto generalni direktor Fursa. Funkcijo sem, čeprav nerad, prevzel predvsem zaradi tega, ker sem želel, da se preneha izdajanje nezakonitih odločb in da se preneha maltretiranje davčnih zavezancev. Temu sem tudi prilagodil ekipo svojih odličnih sodelavcev, s katerimi nam je v kratkem času uspelo doseči ta cilj. Po mojem takratnem prihodu na Furs in analizi stanja smo si kot cilj zastavili tudi posodobitev strojne opreme, saj so zaposleni veliko časa preživeli v čakanju na odzivnost le-te. Tako nam je v tem času uspelo zamenjali skoraj tri tisoč računalnikov, to je vse, ki so bili potrebni zamenjave.
Nato letos pride nova vlada in v skladu z znanimi razlogi sem odstopil in novem ministru za finance omogočil, da si izbere svojega kandidata. Minister si ga je izbral in že v prvem nastopu novi predstojnik Fursa udari po prejšnjem, to je po meni. Če je to politično sprejemljivo, je človeško popolnoma nekorektno, sploh ob dejstvu, da sem sedanjega predstojnik Fursa pred šestnajstimi leti na takratni generalni davčni urad pripeljal jaz.
Zato ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo nadgrajevali na delu predhodnika, vse rušijo in ponovno gradijo tisto, kar se ni obneslo. Ne po strokovni in ne po človeški plati.
Glede na to, da je poletje čas dopustov, je to pravi trenutek za počitek. Srčno upam, da boste te dneve preživeli tako, kot si želite. Pri vašem prihodnjem delu pa naj vas vodita strokovnost in predvsem spoštovanje drugih. Z eno besedo, bodite prijazni do drugih.
Mag. Ivan Simič
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
