Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Potem ko je danes 39-letni Šentjernejčan, univ. dipl. ing. živilske tehnologije in enologije Jure Grubar pred tremi leti prevzel vodenje Kmečke zadruge Krško, s tem pa tudi največje vinske kleti v Posavju, ta doživlja pravcati preporod.

Kar nekaj vas, Šentjernejčanov, zaseda pri nas vodilne funkcije. Ali to pomeni, da je Šentjernej dobra ’kotilnica’ kadrov, je nemara Posavje bolj vabljivo od Dolenjske?

Šentjernej je nedvomno postal močna skupnost in še vedno raste. Ljudje se dobro počutijo v našem okolju, doseljujejo se mlade družine, imamo dobro šolstvo, zdravstvo, urejeno infrastrukturo in dokaj močno gospodarstvo. Obenem je razvito tudi kmetijstvo, imamo nekaj močnih vinskih kleti, zato se je v tem segmentu razvil tudi močen strokovni kader, ki ves v tako majhnem okolju ni zaposljiv, zato smo šli, če smo hoteli delati v svoji branži, s trebuhom za kruhom, kot se temu reče. Menim, da gre pri tem, da se nas je nekaj znašlo v Krškem, bolj kot ne za naključje, saj nam je v Šentjerneju praktično vseeno, ali gremo v smeri Novega mesta ali v nasprotni smeri v Krško. Bolj kot ne gre pri tem za opcijo, kam te življenjska pot odnese in koliko si pripravljen delati. Delo pa mi osebno ni tuje, že kot študent sem si nabral kar lepe izkušnje skozi delo v laboratoriju, na področju marketinga, v prodaji, bil angažiran v različnih društvih, sodeloval pri organizaciji prireditev, cvičkarije ipd., pred prihodom v Krško pa sem bil od leta 2012 dalje zaposlen v Hiši vin Emino pri Podčetrtku. To je vse prej kot blizu, a raje sem se vozil, kot pa da bi se stacioniral v tovarni, kjer sem sicer tudi imel opcijo zaposlitve. Osebno se v Posavju, v Krškem dobro počutim. Gospodarstvo je močno, ljudje marljivi, kar mi je še posebej všeč, niso zaprti, hitro je mogoče vzpostaviti komunikacijo, pripravljeni so na sodelovanje tako ali drugače. In več kot nas bo takih, boljša bo situacija.

Poleg lastnega grozdja, ki zraste na vinogradniških površinah na vinorodnem Sremiču, na letnem nivoju odkupijo še okvirno 1900 ton grozdja od okoli 180 vinogradniških družin (foto: KZ).

Ob vašem imenovanju za direktorja je zaokrožilo kar nekaj zgodb, če karikiram, pa brez zamere, da ste »volk, ki je požrl babico …«

(smeh) Kdor me pozna ve, da sem karakterno daleč od volka. V Kleti Krško sem se zaposlil 2018 brez vodstvenih teženj, pač pa z željo, da kot tehnolog prispevam k posodobitvi vinogradništva, vinarstva oz. k tehnološki posodobitvi kleti. Ta se po kapacitetah oz. po pridelavi v Sloveniji še vedno vrti med šestim in sedmim mestom, kar ni zanemarljiv podatek, vendar pa je zgodba cvička, poleg ostalega tudi zaradi spremenjenih tržnih in ekonomskih razmer, začela v zadnjih desetih letih strmo padati, zato je bilo treba reagirati. Da smo si na jasnem, moje imenovanje je bilo nepričakovano, kako pa si to ljudje razlagajo, ali želijo prikazati, pa je njihova stvar. Če smo že pri tem, tudi se nisem zaposlil v zadrugi kot popoln neznanec, saj sem v kleti za diplomsko delo izvajal makroposkuse o vplivu časa maceracije grozdja modre frankinje na ekstrakcijo polifenolov. Že tedaj smo se pogovarjali o nekih opcijah moje zaposlitve, saj enologov ni na pretek, klet, kot je krška, pa brez njega ne more funkcionirati; zatem večkrat tako z enologom Rudijem (Kos, op.p.) kot direktorjem Janezom Živičem v času, ko sem že bil zaposlen v Imenem. Z direktorjem sva pogosto komunicirala, večkrat je bil pri meni, a do konkretnega povabila ni prišlo vse do aprila 2018, ko me je zaradi deficita kadra poklical na sestanek v smislu zaposlitve. In sosledje, do katerega je zatem prišlo, se je preprosto zgodilo. Konec leta 2019, ko je direktor čez noč podal odpoved, sem na prošnjo upravnega odbora pristal, da za tri mesece prevzamem vodenje zadruge kot vršilec dolžnosti, in ker v tem obdobju ni bilo drugega primernega kandidata, bila je znotraj hiše sicer opcija, a se oseba ni odločila za ta položaj, me je upravni odbor s februarjem 2020 imenoval za direktorja.

Tedaj ste morali zagristi v dokaj kislo grozdje, kot smo slišali, naj bi se klet nahajala v dokaj slabem stanju.

V kleti sem se zaposlil tik pred trgatvijo letnika 2018. Ta je bil poln izzivov, obilen, klima je bila zelo dinamična, žal pa je v zadnji fazi zorenja zmanjkalo nekaj sončnih ur, zaradi česar je primanjkovalo tehnološko zrelega grozdja. Tako sem bil takoj postavljen pred izziv, ob tem, da sem bil v kleti praktično brez mentorja, postavljen v sistem, ki je bil kar nekajkrat večji, kot sem ga bil do tedaj vajen. Seveda smo trgatev spravili pod streho, stil vina pa je bil nekoliko drugačen. Absolutno se je v njem poznal odtis letnika pa tudi že nekaj sprememb, ki sem jih uvajal skozi tehnologijo. Padlo je kar nekaj očitkov zaradi nižjih odtenkov barve vina, kar je izključno tehnološka zadeva, po drugi strani pa, če nimaš na voljo pri tem nekih aparatur, tehnologije od sprejema grozdja do predelave in zatem tudi vinifikacije, nege, je težko pričakovati bistveno večji pozitiven odklon od tega, kar je bilo mogoče ustvariti.

Po enem letu dela v kleti sem zatem jasno in povsem transparentno na seji upravnega odbora KZ Krško, na njej je bil prisoten tudi direktor, povzel svoja opažanja in zaključke ter jasno povedal, da je skrajni čas, da se naredi nekaj na razvoju, da je treba nabaviti opremo in da sam v obstoječih razmerah nisem več pripravljen delati. Zatem je v naslednjih treh mesecih sledilo, kar je pač sledilo. Bivši direktor je z danes na jutri dal odpoved, kaj se je dogajalo med sodelujočimi na seji upravnega odbora, pa lahko povedo le tisti, ki so na njej sodelovali, jaz namreč nanjo nisem bil vabljen. Vseeno pa je na koncu v javnosti prihajalo na plano, da je bil Grubar tisti, ki je zakuhal, da je prišlo do razkola. Z odhodom direktorja nas je zapustilo tudi nekaj zvestih prijateljev kleti, ampak lahko rečem, da se jih je veliko, ko so videli, da so začele zadeve vendarle teči nekoliko drugače, vrnilo tudi nazaj. Sam sem funkcijo nastopil v izredno neugodnemu času, saj se je mesec dni po mojem imenovanju za direktorja začela epidemija s trajanjem dveh let, in ko je korona minila, se je začela ukrajinska kriza. Kljub temu pa nam je v res za poslovanje zelo nehvaležnih časih uspelo narediti nekaj zelo pomembnih razvojnih potez, ki se nam že obrestujejo.

Veste, od zunaj je sistem videti drugače, ko pa si vpleten v zadrugo, pa se šele pokaže, kje so dejanske rane kleti. Dejanska težava pa je bila v tem, ker se najmanj 15 let, lahko rečemo tudi 20 let, če bo to za koga manj boleče, ni investiralo nazaj v klet, kar pa KZ z največjo in vodilno kletjo v rajonu v vinorodni deželi Posavje ne bi smela dopustiti. Padanje statusa kleti pa so opazile in znale izkoristiti kleti, ki so se začele hitro razvijati okoli nas. Ob takem tempu bi nas zelo kmalu prehitele in vprašanje je, če bi mi imeli danes tukaj še odprta vrata. Če doslednost v naši branži mine, ponikne, se pojavijo težave, ne samo v lesenih posodah, temveč v celotni liniji predelave, nege in zorenja vin. Zato je bilo treba izvesti generalno čiščenje v vseh ozirih, za kar si nismo vzeli le teden dni časa, ampak je šlo za ponoven proces skozi celo leto in je še vedno standard nekega procesa. Skozi investicije smo morali podelati veliko, en del smo sicer zaprli, a to še zdaleč ne pomeni konca. Smo si pa uspeli vzpostaviti osnovne pogoje za neko konkurenčno pridelavo, predelavo. Zaposlenih nas je samo 13, ki skrbimo za vse, od A do Ž. Res bi radi naredili nekaj iz tega, sam pa bi rad prišel čim prej do tiste točke, ki sem jo obljubil ljudem, da bo ta krog začel funkcionirati tako kot v Imenem (v Hiši vin Emino), da bomo lahko boljše plačevali grozdje, moramo vino bolje prodati. To je treba razumeti. In ko se pojavi prva rdeča številka v excelovi tabeli, ne smeš odnehati in takoj odpustiti dva človeka, da bi uredil zgolj številke, ampak se je treba preriniti skozi daljše časovne obdobje, kjer se bo nekje vse, če imamo jasen poslovni cilj, znoveliralo.

Vino plasirajo tudi preko spletne prodaje, potrošniki ga lahko kupijo tudi v lično urejeni vinoteki na sedežu zadruge (foto: KZ).

Velik premik ste naredili tudi pri promociji, pridelavi drugih vin, jih opremili tako z novo podobo kot zgodbami.

To je bil neizbežen korak. Posvetili smo se penečemu segmentu, njegova zaželenost je na trgu vse večja. Količine penin lepo naraščajo, postale so prepoznavne. Zanje smo prejeli tudi nekaj zelo lepih ocen, tudi mednarodnih, na kar sem zelo ponosen. Pri tem smo se fokusirali na lokalne sorte, predvsem zaradi tega, ker so to sorte, ki so tukaj, saj trsnega izbora ne moremo čez noč spreminjati. Baziramo na žametni črnini, kraljevini in rumenem plavcu, ki imajo zelo lep potencial. Je pa jasno, da ekonomske zagate kleti z njimi ne bomo rešili in prišli do bajnih milijonov čez noč, ocenjujemo pa, da bodo v desetih letih to že neke količine, ki bodo lahko tudi že prispevale k naši ekonomiki. Podobno je bilo tudi pri ostalih mirnih vinih, modra frankinja je bila že prisotna, smo se pa prvenstveno posvetili pristopu že v samem vinogradu. Mi nimamo preobremenjenih trsov, namreč naložen vinograd ne bo dal ustreznih rezultatov, v vrhunskem segmentu pa sploh ne, zelo pazimo, kako se vinogradi nastavljajo z rezjo. Zato smo šli od rezatve do sistema upravljanja vinograda, zelenih del ipd. Seveda to vse stane, materialno, časovno, finančno, vendar se obrestuje. Vina so danes v popolno drugačni kondiciji, lahko parirajo velikim svetovnim vinom, če ne danes, nekega dne pa vsekakor.

Kaj pa je po vašem mnenju, kot pravite, kvaliteta je tu, tisto, kar trenutno še mogoče nekoliko zavira preboj v tujino?

V bistvu nič drugega, vsi skupaj smo malo nestrpni. Mi imamo nastavke za tujino narejene, tudi določene pogodbe so podpisane, z letom 2024 začnemo. Kako pa se bo razpletalo naprej, kolikšne količine bomo uspeli plasirati, pa je zaenkrat še preuranjeno govoriti, je pa v tej zgodbi poleg ostalih vin tudi cviček. Treba se je zavedati, da gre za proces, da tujina ni samoumevna, da ima svet ogromno vina, da je potrošnja alkohola v upadu. Južna polobla ima bistveno cenejšo pridelavo, kot jo imamo mi, in njihova vina preplavljajo tudi slovenski trg, mednarodni pa absolutno. Njihova vina gredo iz kleti že za 2 ali 2,5 €, in da se razumemo, to so zelo dobra vina, zato bi bilo govoriti o tem, da jim lahko konkuriramo, znanstvena fantastika.

Mi se zavedamo, da če želimo narediti preboj v tujino, moramo biti prvo uspešni doma. Zato smo spet nazaj vzpostavili potniško službo, optimizirali kompletno verigo poslovanja, da gremo mimo posrednikov, da imamo direktne iz dobave, da si lahko izborimo boljše cene, neprestano sledimo trgovcem in novitetam na domačem in svetovnem trgu. Da smo prisotni, pa ne samo v tistih klasičnih akcijah v veleprodaji, ki jih je najlažje narediti, nalepiti slikico, dati 10 % skonto in gremo dalje. Posvetili smo se temu, da naredimo lep oglas, delamo taktično, sezonsko, tako v vele- kot maloprodaji, ne obešamo se samo na enega trgovca, saj je treba posel razpršiti in le po tej poti bomo pripeljali vino tudi izven meja Slovenije. Vendar je treba iti zato tudi ven na sejme. Hoditi na sejem v Gornjo Radgono, pa zapraviti 8 do 10.000 € zato, da se tam pojavimo in zastonj točimo pijačo, od tega ni velikega učinka. Da se razumemo, smo še vedno na njem prisotni, ’podelamo’ svoje prijatelje ali naključne mimoidoče, vendar pa je bolj smiselno ta sredstva vložiti za Prowein svetovni sejem vin v Düsseldorfu, mednarodni referenčni sejem v enološkem svetu, na katerem so znana vina z vsega sveta, in imamo na njem že najavljene sestanke, pa še med 50 in 70 % ga imamo sofinanciranega. Prvo leto na njem nismo nič opravili, smo bili pa zato letos nanj že bistveno drugače pripravljeni, dejansko izvedli posel in odpremili pošilj­ko. Na drugi strani smo dobili izkušnje, zavedanje, kako smo dejansko majhni v poplavi tistih hal, in spoznanje, da se tudi kot vinska destinacija Slovenija ne znamo postaviti na vinski stojnici in smo videti, milo rečeno, skrajno čudno. Ker imamo na eni strani vinarske družinice, na drugi strani velike vinske kleti, vmes pa je kar nekaj barikade. Ampak mislim, da bo mlajši generaciji uspelo ta dva pola spojiti skupaj.

Za kakovostna vina prejemajo številna priznanja na domačih in mednarodnih ocenjevanjih, med drugim so letos prejeli tri zlate medalje in nagrado platinum na newyorškem Great American International Wine Competition.

Če bi morali nekomu, ki ne pozna vaše branže, pojasniti, kakšne sile, lobiji delujejo na vašem področju; kako bi opisali to razmerje moči, interese v Posavju?

Na eni strani smo vsi skupaj prijatelji, vinarji, vinogradniki, po drugi pa smo si, kakor koli obrnemo – konkurenca. Kljub temu pa trdim, da je povezovanje edina opcija, da se okrepimo, preživimo in smo na dolgi rok uspešni. Naša branža in delo v njej je zelo specifično, občutljivo. Vsi smo zelo čustveno vezani na svoj vinograd, na svojo klet, na pridelek, četudi je ta zatem pripeljan v krško klet. In ti lobiji znajo biti včasih, če temu tako rečem, zelo moteči oziroma imajo zelo zaviralen učinek. In to je očitno naloga, in je prav, da to povemo na glas, naše kleti, da deluje povezovalno, pa ne samo z našimi kooperanti, ampak tudi do ostalih vinogradnikov, ki so prisotni v ožjem ali širšem rajonu pa tudi v slovenskem prostoru, ki, roko na srce, spet ni tako velik, saj se vsi poznamo, vsi skupaj dihamo in vsi skupaj smo na koncu na policah. Povezovanje bi moralo voditi do enega glavnega cilja, ki se na koncu imenuje kvaliteta.

Kakšno prihodnost ima po vašem mnenju zadružništvo?

Sedaj imamo segment sortnih belih in rdečih vin, na čelu z modro frankinjo, segment penečih vin, konec koncev je tudi cviček doživel neko točko v evoluciji, da tudi v tujini marsikdo zastriže z ušesi, ko ga poskusi. Zakaj to govorim? Zato ker so pri tem naši kooperanti ključnega pomena, da znajo na pravih legah pridelati pravo grozdje, ki se potem ciljno znajde v neki steklenici.

Kako sodelujete z drugimi podjetji, ustanovami, zavodi izven kroga vinarstva?

Od nekdaj je prisoten rek, da je vinogradništvo neka aristokracija kmetijstva, in to se kaže še vedno danes. Vinogradnikom, vinarjem se nasploh izkazuje veliko spoštovanja in določena podjetja oz. velik del njih ga izkazuje tudi nam s tem, da se odločijo za nakup vin za poslovna darila, da nas obiščejo sami ali s poslovnimi partnerji ali koristijo naš sodobno urejen Vinsko gastronomski center za sestanke. Podobno je zelo dobro vzpostavljeno sodelovanje tudi z akterji na turističnem področju in gostinci, zavedajoč se, da smo odvisni drug od drugega. Vedno je ponujena roka ali kulturnim društvom ali drugim organizacijam, ker vsi smo le delček v mozaiku, vinarji, po drugi strani pivovarji, pridelovalci sokov, živil, hrane, in prav je, da se tovrstna branža stimulira skozi čim širši poslovni model, skozi raznorazne inštitucije in podjetja, da se zavedamo, da pač dobro delo in vrednote ostajajo doma. Zakaj? Ker smo sposobni pridelati vrhunski pridelek, ker so tu kratke verige, ki se morajo spodbujati ne le v teoriji, temveč tudi v praksi. Da je delo domačega človeka cenjeno.

Opažamo, da prenos vinogradniškega znanja iz starejših na mlajše generacije že šepa?

Jaz sem človek, ki sem pri hiši četrta generacija, ki se ukvarja z vinogradništvom, in mi je bilo položeno v zibelko. Je pa res, da je bilo nekaj v meni, da sem to prevzel. Moj oče nima toliko tega potrebnega potrpljenja za vinarski del, za vinogradniški še, stari oče pa ga je imel za oboje. In jaz sem bil pač navezan nanj, rasel v domači kleti in naredil vse za to, da sem pristal v tem poslu skozi izobrazbo in tudi zaposlitev. To pa pomeni vztrajanje. Zato pa v prvi vrsti menim, tudi kot oče dveh majhnih otrok, da je to naloga staršev, ki vzgajamo otroke, da narekujemo neke delovne navade, predvsem pa vrednote. Teh dandanes manjka.

Bojana Mavsar

(pogovor je bil objavljen v 28. septembra izdanem časopisu Posavski obzornik)

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

V nekdanji samostanski cerkvi, danes enem od razstavišč Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, je od sinoči do 25. februarja 2024 na ogled razstava umetnika Damijana Kracine z naslovom »Napačna ladja«.

Razstava z naslovom Napačna ladja predstavlja celostno prostorsko delo umetnika Damijana Kracine, sestavljeno iz kombinacije novih in starejših del. Tudi tokrat se v njih posveča fiktivnim, fantazijskim, distopičnim, a nemara dokaj verjetnim scenarijem potencialnih prihodnosti najrazličnejših živih bitij, ki domujejo na planetu Zemlja, je o razstavi zapisal njen kustos Miha Colner, ki je v odsotnosti direktorja Gorana Milovanovića vodil otvoritveni dogodek. 

Damijan Kracina in Miha Colner

»V vseh njegovih delih je zaznati kritično noto, ki je uperjena v tukaj in zdaj, čeprav mogoče govori o prihodnosti, mogoče pa o preteklosti,« je povedal Colner in dodal, da je možnih več interpretacij razstave. Kracina je nekdanjo cerkev kar dobro napolnil z večinoma amorfnimi objekti, »ki lahko spominjajo na kaj, lahko pa ne, nas pa opominjajo na naše funkcioniranje na tem planetu, navezujejo pa se tudi na idejo o potencialnem odhodu s planeta«, je še dodal kustos. 

Odprtje je privabilo kar precej obiskovalcev.

Kracina, ki prvenstveno deluje na področju kiparstva, kljub temu pa je njegova ustvarjalna praksa izrazito interdisciplinarn, z razstavo nadaljuje svojo značilno satirično interpretacijo sobivanja različnih vrst živih bitij in tehnoloških priprav, kar z vizualnimi sredstvi prenaša v humorne objekte in prostorske instalacije. V preteklih 20 letih je pogosto ustvarjal oblike in podobe namišljenih živih bitij, ki bi lahko obstajala v geološki zgodovini, a so postala žrtve enega od velikih izumrtij v dolgi zgodovini planeta. Tudi s svojimi novejšimi deli se še vedno ironično odziva na interpretacije razvojne teorije in ostale hipoteze o nastanku sveta, ki tudi v času empirične znanosti še vedno zlahka burijo duha. Hkrati pa aludira na aktualna okoljska nesorazmerja v sodobnem svetu, ko je velika množica divjih živih bitij zaradi razbohotenja človeka kot ultimativne invazivne vrste obsojenih na propad in izginotje.
 
Kracina, letnik 1970, je leta 1996 diplomiral je na oddelku za kiparstvo in leta 1999 zaključil podiplomski študij kiparstva in videa na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Od leta 2010 je zaposlen kot profesor na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer tudi živi in deluje.

V Lapidariju Spontani ambienti Rudija Benétika
 

Razstava Rudija Benetika v Lapidariju

Sicer pa so v jesenski cikel razstav v Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki 15. septembra vstopili z odprtjem razstave Rudija Benetika »Spontani ambienti« v razstavišču Lapidarij. Razstava bo na ogled do 11. februarja 2024.
 
»Rudi Benétik je človek, ki svet zaznava izjemno senzibilno in v nenehnem gibanju. Živi in ustvarja v podeželskem okolju Podjune v Avstriji, na prepihu dveh kultur in jezikov. Morda so tudi zato njegova dela dinamična in iskriva, kot je tok njegovih misli, ki se vije v dveh ali celo treh jezikih hkrati. V najmanjših drobcih vsakdana, kot so datljeva jedrca, posušen cvet ali kos starinske tapete, zmore Benétik odkriti navdih za slike in skulpture, ki jih prežema iskrena otroška igrivost, odprtost duha, začinjeni humorni detajli in vseprisotni joie de vivre,« je o razstavi povedala kustosinja Kristina T. Simončič in dodala, da so prostori Lapidarija z neravnimi stenami, nizkimi prehodi, nenavadnimi nišami in zavitimi volumni postali idealna kulisa za umetnikova dela, nastala med leti 1988 in 2023, ki s premišljeno umestitvijo ter sinergijo z razstaviščem tvorijo občutek mimobežnega »spontanega« ambienta.
»Benétik je pripovedovalec zgodb, sestavljenih iz prepletenih drobcev resničnosti, kot so kosi embalaže in uporabnih predmetov, popisane serviete ali ob cesti najdena majica, ki tvorijo umetnikov doživljajski svet, poln spominov na potovanja v daljne in za nas eksotične dežele. Kolažna tehnika mu omogoča svobodno gradnjo slik in skulptur, tako da le-te postanejo sestavljanke občutij iz okruškov misli in doživetega vsakdana. Njegova dela so dinamična, osvobojena začrtanih okvirjev likovnega polja, saj se po pravilu raztezajo onkraj robov platen na stranice in nosilce,« je še nadaljevala kustosinja in umetnika označila za »Marka Pola« našega časa.

P. P.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Sevniški policisti so nekaj po polnoči zaradi nedostojnega vedenja do policista napisali plačilni nalog 30-letniku, ker je med obravnavo prijave kršitve javnega reda in miru žalil policiste.

Mejne zadeve in tujce

V zadnjih 24 urah so policisti obravnavali 205 oseb, ki so na nedovoljen način prestopile notranjo mejo Republike Slovenije. Razen devetih (državljani Turčije in Irana), ki so jih prijeli metliški policisti v Rakovcu, so vse ostale obravnavali na območju Posavja.

Policisti specializirane enote za nadzor državne meje so popoldne na območju Brežic ustavili 56-letnega taksista iz Hrvaške, ki je v avtu peljal štiri državljane Turčije, ki niso izpolnjevali pogojev za prestop notranje meje. Taksista so oglobili, štiri tujce pa so v postopek prevzeli policisti policijske postaje za izravnalne ukrepe.

Policisti policijske postaje za izravnalne ukrepe so na avtocesti, med Gričem in Drnovim, nekaj po deveti zvečer ustavili polno naložen osebni avtomobil francoskih tablic. Takoj po zaustavitvi je voznik pobegnil, v avtu pa pustil devet oseb (iz Iraka, Sirije in Palestine), ki niso izpolnjevale pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Voznika še iščejo, z ostalimi pa postopek še ni zaključen.

Vir: PU Novo mesto

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

V galeriji Gimnazije Brežice so do 27. novembra na ogled fotografije, ki dokumentirajo delo restavratorjev fresk v prostoru bivšega prezbiterija nad galerijo GIGA. Minuli ponedeljek jih je na odprtju predstavil avtor razstave prof. Alojz Konec.

Razstava predstavlja redek in dragocen poklic restavratorja, saj v teh dneh potekajo 33. Dnevi evropske kulturne dediščine in 11. Teden kulturne dediščine, ki letos izpostavljajo redka in dragocena znanja, spretnosti in poklice. »Gimnazija Brežice je v Sloveniji in verjetno celo v Evropi edina šola, na kateri so freske,« je izpostavil Konec, ki je v času restavriranja fresk na gimnaziji pogosto šel z velikim zanimanjem pogledat restavratorje med njihovim delom ter zraven tudi kaj fotografiral in posnel s telefonom. Nekaj fotografij je izbral in jih pripravil za razstavo. Le-ta prikazuje odnos do izjemnih fresk slikarja Josefa Edgarja Kleinerta iz leta 1923, ki so v prostoru bivšega prezbiterija nad galerijo GIGA.

… ki so si jih navzoči z zanimanjem ogledali …

Fotografije dokumentirajo delo restavratorjev, vse od najdbe fresk ob prenovi gimnazije do sondiranja, odkrivanja, konserviranja, razumevanja in načrtovanja njihove usode ter oblikovanja blagovne znamke Brežice – mesto fresk, pri čemer se Gimnazija Brežice od leta 2017 predstavlja s posebnim znakom Gimnazija v mestu fresk. Konec je naštel, kje v Brežicah se da videti freske, od cerkve sv. Roka, gimnazije, cerkve sv. Lovrenca ter grajskega stopnišča, grajske kapele in Viteške dvorane v gradu Brežice. Del razstave so tudi originalne fotografije, kot npr. notranjost cerkve iz časa po potresu leta 1917.

… še prej pa prisluhnili in si ogledali razstavo v GIGA galeriji z naslovom Restavratorji naših fresk.

Pri gradbeni prenovi samostanskega dela gimnazije leta 2013 so se v prostoru, kjer je bila včasih učilnica za tuje jezike in kasneje multimedijska učilnica, prikazale freske, ki so bile del prezbiterija cerkve. Kot je znano, najstarejši del brežiške gimnazije predstavljajo prostori nekdanjega frančiškanskega samostana, kjer je bila tudi cerkev sv. Antona Padovanskega, ki jo je leta 1941 nemški okupator porušil do prezbiterija. Restavratorji iz podjetja Triptih d.o.o., ki ga vodi Luka Bogovčič, so se pred približno petimi leti lotili restavriranja fresk, nekaj jih je že zaključenih, nekaj pa še v procesu, saj je to kar dolgotrajen postopek, ki je odvisen tudi od vloženih sredstev. Po informacijah ravnatelja GiB Uroša Škofa je bilo do zdaj za restavriranje fresk namenjenih 110 tisoč evrov, v celoti s strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Kot je še dejal Konec, si nadvse želi, da bi lesen strop nad GIGA galerijo nekega dne odstranili, saj bi posledično nastal zelo akustičen prostor s pogledom na čudovite freske in poslikave, kjer bi lahko potekali tudi manjši koncerti in drugi glasbeni nastopi.

Na koncu so si odšli navzoči na odprtju razstave freske z zanimanjem tudi pogledat.

R. R.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Svetovni dan turizma se na pobudo Svetovne turistične organizacije praznuje 27. septembra že od leta 1979. Namenjen je ozaveščanje javnosti o vplivu turizma na mednarodno skupnost, hkrati pa označuje konec glavne turistične sezone na severni in začetek turistične sezone na južni polobli.

Na omenjeni dan smo leta 2015 pri Turistični zvezi Občine Sevnica začeli odpirati t. i. zelena ali gozdna okna, s katerimi želimo opozarjati in pokazati na naravne in kulturne značilnosti ter lepote naših krajev, ki jih naključni mimoidoči morda lahko prezre. Letos smo zeleno okno odprli na Lukovcu, v krajevni skupnosti Boštanj, pogled skozenj pa nam pokaže dvorec Jevša, pristavo Tariškega gradu z Radne.

… na pristavo in nekdanji dvorec Jevša.

Ob odprtju novega zelenega okna v sevniški občini je potekala prijetna prireditev, kjer nas je v uvodu pozdravil predsednik KŠD Lukovec Stanko Lisec, prireditev je povezovala Stanka Žnidaršič, z glasbeno točko jo je obogatil domačin Andrej Lisec. Čudovito je zapel pesem Tam, kjer sem doma. Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti na Občini Sevnica Vlasta Kuzmički je v govoru poudarila pomen trajnih zelenih rešitev v turizmu, pohvalila sodelovanje turističnih društev in Turistične zveze Občine Sevnice z ostalimi deležniki v turizmu. Ob tem se je zahvalila za gostoljubje in čestitala za uspešno delovanje KŠD Lukovec ter njegovih sekcij: mladih Lukovca, aktiva žena Lukovca in Jurjevih pevcev.

Sledilo je odprtje okna, ki sta ga tokrat odprli dve ženski: Vlasta Kuzmički in mlada, aktivna predsednica Turistične zveze Občine Sevnica Nika Kramžar. Slednja je v svojem govoru poudarila pomen sodelovanja in ustvarjanja naravnih in zanimivih produktov v turizmu. Njena želja je, da ostane občina Sevnica zelena destinacija s pestro ponudbo za butični turizem.

Odprtju novega zelenega okna je sledila pogostitev prisotnih, druženje ter izmenjava dobrih idej. Hvala vsem, s katerimi skupaj ustvarjamo zelene stopinje trajnostnega turizma in bogatimo občino z zelenimi pogledi na znamenitosti in zanimivosti našega območja. Seveda pa hvala tudi tistim, ki s svojim obiskom takih in podobnih dogodkov podpirate aktivnosti za promocijo lepot naše občine.

Alenka Kozorog, Turistična zveza Občine Sevnica

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.