Arhivi Kategorije: Posavski Obzornik

Pisan kot metulj ali nam vsem isto sonce sije …

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Sobota, 22.03.2025    Rubrika: NOVICE Redakcija

S prireditve Pisan kot metulj

21. marec je potekal v znamenju svetovnega dneva Downovega sindroma, ki je s pozivom k vzpostavitvi vključujočih praks skozi izobraževanje ter pravico do zaposlovanja in bolj samostojnega bivanja oseb z Downovim sindromom potekal pod sloganom Izboljšajmo naše podporne sisteme.

pisan kot metulj 2025 (14)

Z leve: podpredsednica Sožitja Krško Sonja Žugič, predsednica Zveze Sožitje Slovenije Branka Perne, predsednik Sožitja Krško Bojan Cizel in krški župan Janez Kerin s soprogo

Pod naslovom Pisan kot metulj se je na predvečer svetovnega dneva v organizaciji članov Društva Sožitje Krško v sodelovanju s šolajočimi z Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja, uporabniki Varstveno-delovnega centra Krško-Leskovec, učenci, ki obiskujejo prilagojen program instrumentalnega izobraževanja v Glasbeni šoli Krško, z otroki skupine Pikapolonice vrtca pri OŠ Adama Brestanica, otroškim zborom OŠ Jurija Dalmatina Krško in gostujočim pevcem Dejanom Vunjakom deseto leto zapored v krškem kulturnem domu zvrstila tudi dobrodelna prireditev.

Spoštovanje in omogočanje pravice, da vse vsak razvija po svojih zmožnostih

pisan kot metulj 2025 (59)

Barbara Smolej Fritz

Slavnostna govornica dr. Barbara Smolej Fritz, ravnateljica OŠ dr. Mihajla Rostoharja, je v govoru poudarila, da vse, ki so na življenjski poti sopotniki oseb z Dawnovim sindromom v življenju, te vsak dan spomnijo, kako dragocena je raznolikost, kako marsičesa ne razumemo ali ne čutimo tisti, ki imamo en kromosom manj: »Imate svoje želje in sanje, imate svoje interese in področja, kjer ste uspešni. Želela bi si Markove natančnosti pri sestavljanju, Mijinega poznavanja različnih zvrsti izvajalcev glasbe, Mihovega veselja do kuhanja, Samirjevega smisla za humor, Mitjeve prepričljivosti pri gledališkem igranju, Martininega smisla za pisanje poezije, želela bi si Rokove vztrajnosti pri učenju instrumenta ali Tomaževega poguma, da nastopi kadar koli in kjer koli s svojo harmoniko. Vsega tega nimam, ker imam en kromosom manj. Od vas se lahko učimo iskrenosti. Kadar kažete veselje in srečo, vemo, da je temu res tako. Kadar ste jezni, žalostni, vemo, da so čustva iskrena in resnična, presenetite nas z neverjetno čustveno inteligenco, ki je ljudem s kromosomom manj pogosto nedosegljiva. Od vas se lahko učimo iskrenosti. Kadar kažete veselje in srečo, vemo, da je temu res tako. Kadar ste jezni, žalostni, vemo, da so čustva iskrena in resnična, presenetite nas z neverjetno čustveno inteligenco, ki je ljudem s kromosomom manj pogosto nedosegljiva. Včasih vam želimo nalepiti etiketo ’naši sončki’. Niste vedno in do tega imate vso pravico. Pravico imate biti jezni, besni, pravico imate, da vas je strah, da ste nerazpoloženi, da se ne želite družiti, imate tudi pravico, da ste sončki: vedri, optimistični in razigrani tako kot mi, ki imamo en kromosom manj.

pisan kot metulj 2025 (52)

Folklorna skupina VDC Krško-Leskovec

Včasih vam želimo nalepiti etiketo »naši sončki«. Niste vedno in do tega imate vso pravico. Pravico imate biti jezni, besni, pravico imate, da vas je strah, da ste nerazpoloženi, da se ne želite družiti, imate tudi pravico, da ste ste sončki: vedri, optimistični in razigrani tako kot mi, ki imamo en kromosom manj. Morate imeti priložnosti, da se razvijate v skladu s svojimi zmožnostmi, da razvijate svoje interese, ki vam bodo v odraslosti omogočili, da opravljate delo in živite čim bolj samostojno življenje.«

Ženske, matere, ki so premikale meje

pisan kot metulj 2025 (57)

Malčki iz brestaniške enote vrtca Pikapolonice

V svojem govoru je Smolej Fritz med drugim izpostavila in še posebno zahvalo namenila trem materam iz našega okolja, ki so na tem področju pred več kot desetletjem premikale meje, vedenja in zavedanja, Rokovo mamo Ido Slapšak, Mijino mamo Sonjo Žugič in Tomaževo mamo Heleno Zupančič: »Povezale so Društvo Downov sindrom Slovenije, Društvo Sožitje Krško, OŠ dr. Mihajla Rostoharja, VDC Krško-Leskovec, glasbeno šolo, druga društva, vrtce, šole in ne nazadnje tudi vse vas, ki ste danes prvič na prireditvi ali ste naši zvesti obiskovalci že vrsto let. Današnja prireditev je praznik današnjega in jutrišnjega dne, praznik, ki slavi skrbnost, sprejemanje različnosti in zavedanje, kot pravi Toni Sotošek v svoji glasbi, ki jo je posvetil osebam z Downovim sindromom, da nam vsem isto sonce sije. Stališča vodijo naše odločitve, ta usmerjajo naša dejanja, ki pa lahko spreminjajo življenja. Ne pozabimo na to, vsak izmed nas, da imamo možnost odločiti se za strpna, vključujoča in čuteča ravnanja in družbeno odgovornost postaviti pred interesi kapitala.«

pisan kot metulj 2025 (104)

Dejan Vunjak in Tomaž Zupančič med nastopom

Na vse prisotne, še posebej goste z možnostmi in vplivom, da v družbi spreminjajo položaj oseb, ne samo z Dawnovim sindromom, temveč vseh oseb z ovirami, je naslovila apel tudi Sonja Žugič, ena izmed prej omenjenih mater, obenem tudi v vlogi podpredsednice Društva Sožitje Krško, rekoč, da jih je treba sprejemati kot sebi enake: »In potem boste lahko videli, kako čudoviti ljudje so in kaj vse zmorejo. Potem vas še prosim, da te izkušnje ponesete izven zidov te dvorane v svoje družine, med svoje prijatelje, v svoje delovno okolje, v skupnost. In jim predate sporočilo o čudovitih ljudeh, ki veliko zmorejo in znajo, če jim le damo priložnost, da to udejanjijo in pokažejo. Čeprav, nekaj pa je pri osebah z Dawnovim sindromom mogoče malo drugače, kot pri nas ostalih, in to je ta njihova srčnost in izjemna sposobnost empatije. In vendar, če jih bomo vključevali med nas, se mogoče teh čudovitih lastnosti, ki je še kako rabimo v današnjem svetu, navzamemo tudi mi. In svet bo prijaznejši.« Tako družinam, staršem, mentorjem, učiteljem, prostovoljcem in drugim, ki bodisi poklicno bodisi zasebno posvečajo čas osebam z Dawnovim sindromom in ostalim osebam z motnjo v duševnem razvoju, se je zahvalil tudi župan Mestne občine Krško Janez Kerin, nastopajočim, ki so znova prikazali plesne, instrumentalne in druge izrazne sposobnosti pa dejal, da dokazujejo, da umetnost ne pozna meja: »Današnji dan poteka pred svetovnim dnem Dawnovega sindroma, ki ga simbolično obeležujemo z nošenjem dveh različnih nogavic. Preprosto, a močno sporočilo, da različnost ni ovira, temveč bogastvo. Prav takšen je današnji svet: pisan, edinstven in najlepši takrat, ko sprejemamo in dajemo, ko cenimo in spoštujemo drug drugega. Bodimo pisani kot metulj, bodimo odprti drug do drugega, kot so odprta njegova krila.«

pisan kot metulj 2025 (125)

V zaključku programa, ki ga je povezovala in v njem predstavljala nastopajoče Jasmina Levičar, je zapel in zaigral v duetu s harmonikarjem Tomažem tudi gostujoči pevec Dejan Vunjak, na kar se jima je na odru pridružilo veliko nastopajočih, družno z njimi pa so od srca zapeli tudi obiskovalci v dvorani. In mnogo izmed njih je imelo obute pisane nogavice, kot so te, izrezane iz kartona, različnih barv in vzorcev, v ponazoritev povedanega, da nas mora različnost povezovati in ne razdvajati, prinašali na oder tudi nastopajoči.

B. M.
 

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Nika Glojnarič zadovoljna s tekom na dvoranskem EP, jutri jo čaka nastop še na SP

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Nika Glojnarič med nastopom na dvoranskem EP na Nizozemskem

Brežiška atletinja Nika Glojnarič se v teh dneh mudi v kitajskem Nanjingu, kjer ta vikend poteka SP v dvoranski atletiki, nastopila pa je tudi na nedavnem dvoranskem EP v nizozemskem Apeldoornu, kjer ji je zelo malo zmanjkalo do uvrstitve v polfinale.

V teku na 60 m z ovirami je članica Atletskega kluba Brežice sicer izpadla v prvem krogu, s časom 8.09 s je dosegla skupno 20. izid in je samo za štiri stotinke zgrešila polfinale. Kot nam je povedala, je z nastopom na EP zadovoljna. »Pričakovala sem tek pod 8.10 s in to mi je tudi uspelo. Za polfinale so mi zmanjkale štiri stotinke, kar je zelo malo. Letošnje EP je bilo zelo konkurenčno in vsako leto se je težje kvalificirati na velika tekmovanja. Vedela sem, da bi morala odteči osebni rekord (8.05 s, op. p.), da bi lahko napredovala v polfinale, ampak se ni izšlo po mojih pričakovanjih,« je poudarila.

Minuli torek se je s slovensko reprezentanco znova odpravila na veliko tekmovanje, in sicer na SP v dvorani v Nanjingu na Kitajskem. »Zelo se že veselim teka v nedeljo (23. marca, op. p.). Tek bo zelo zgodaj zjutraj po slovenskem času, tako da upam, da mi uspe dober rezultat. Moj cilj je, da odtečem osebni rekord in se uvrstim v polfinale tako kot prejšnje leto,« je predstavila svoja pričakovanja.

Velja omeniti, da je na EP na Nizozemskem Slovenija po zaslugi Tine Šutej (skok s palico) in Anite Horvat (800 m) osvojila srebrno in bronasto medaljo, na Kitajskem pa imajo naši atleti prav tako visoke cilje in ravno danes zjutraj so od tam prišle razveseljive novice, saj je Šutej po naslovu evropske podprvakinje osvojila tudi naslov svetovne podprvakinje.

R. R., foto: Peter Kastelic/AZS

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Nika Glojnarič zadovoljna s tekom na dvoranskem EP, na SP osvojila 18. mesto

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Nika Glojnarič med nastopom na dvoranskem EP na Nizozemskem

Brežiška atletinja Nika Glojnarič se v teh dneh mudi v kitajskem Nanjingu, kjer ta vikend poteka SP v dvoranski atletiki, nastopila pa je tudi na nedavnem dvoranskem EP v nizozemskem Apeldoornu, kjer ji je zelo malo zmanjkalo do uvrstitve v polfinale.

V teku na 60 m z ovirami je članica Atletskega kluba Brežice sicer izpadla v prvem krogu, s časom 8.09 s je dosegla skupno 20. izid in je samo za štiri stotinke zgrešila polfinale. Kot nam je povedala, je z nastopom na EP zadovoljna. »Pričakovala sem tek pod 8.10 s in to mi je tudi uspelo. Za polfinale so mi zmanjkale štiri stotinke, kar je zelo malo. Letošnje EP je bilo zelo konkurenčno in vsako leto se je težje kvalificirati na velika tekmovanja. Vedela sem, da bi morala odteči osebni rekord (8.05 s, op. p.), da bi lahko napredovala v polfinale, ampak se ni izšlo po mojih pričakovanjih,« je poudarila.

Minuli torek se je s slovensko reprezentanco znova odpravila na veliko tekmovanje, in sicer na SP v dvorani v Nanjingu na Kitajskem. »Zelo se že veselim teka v nedeljo (23. marca, op. p.). Tek bo zelo zgodaj zjutraj po slovenskem času, tako da upam, da mi uspe dober rezultat. Moj cilj je, da odtečem osebni rekord in se uvrstim v polfinale tako kot prejšnje leto,« je predstavila svoja pričakovanja.

Na Kitajskem ji je uvrstitev v polfinale, torej med 24 najhitrejših tekačic na visokih ovirah na svetu, uspela. S časom 8.11 s se je za las, kot zadnja, uvrstila naslednji krog, kjer je nato z malce počasnejšim tekom 8.16 s osvojila končno 18. mesto (za finale bi morala teči 7.96 s, kar bi bilo devet stotink hitreje od osebnega rekorda).

Velja omeniti, da je na EP na Nizozemskem Slovenija po zaslugi Tine Šutej (skok s palico) in Anite Horvat (800 m) osvojila srebrno in bronasto medaljo, na Kitajskem pa imajo naši atleti prav tako visoke cilje in v soboto, 22. marca, zjutraj so od tam prišle razveseljive novice, saj je Šutej po naslovu evropske podprvakinje osvojila tudi naslov svetovne podprvakinje.

R. R., foto: Peter Kastelic/AZS

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

​Posavski festival pohodništva – POMLAD 2025

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Sobota, 22.03.2025    Rubrika: PANORAMA Sporočilo

Že trinajsto leto zapored različna posavska društva in zavodi na področju turizma organiziramo Posavski festival pohodništva, ki  bo potekal v dveh delih: pomladni ter jesenski.

Ponujal bo številne organizirane pohode, skupaj s strokovnim vodenjem, izobraževalnim programom, posavsko kulinariko, lokalnimi zgodbami ter pestro izbiro namestitev (hoteli, mladinski hostli in namestitve na podeželju).

Pomladni del ponuja tematsko obarvane ture med cvetočimi  polji in sadovnjaki. Organizirani pohodi so namenjeni druženju v naravi ter spoznavanju naravne in kulturne dediščine. Vabljeni v Posavje na aktivni vikend v neokrnjeni naravi, na destinacijo se lahko pripeljete z vlakom ali avtobusom.

Več informacij pri posameznih organizatorjih pohodov in na: https://www.visitkrsko.com/novice/posavski-festival-pohodnistva-pomlad-2025

Vir: CPT Krško

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Kako prevrtano je Posavje? – 1. del

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Sobota, 22.03.2025    Rubrika: NOVICE Redakcija

Voda iz vrtin je pogosto glavni vir lokalne oskrbe s pitno vodo (na fotografiji vodohran Prilipe; foto: Komunala Brežice).

Vsako leto marec posvetimo razmisleku o vodi, na tokratnih straneh Posavskega vodnega kroga pa gremo v globino, preko spoznavanja vodnih vrtin. Kljub izzivom imajo ravno te vrtine namreč nepogrešljivo vlogo pri zanesljivi oskrbi z vodo, pitno vodo in razvoju zelo različnih gospodarskih panog v Posavju.

Vodne vrtine so človeško narejene vrtine, s katerimi dostopamo do podtalnice oz. podzemne vode. Predstavljajo ključne objekte pri upravljanju vodnih virov – iz njih se črpa pitna voda za gospodinjstva, namakalna voda za kmetijstvo, tehnološka voda za industrijo in termalna voda za potrebe turizma. V Posavju je kar 89 % prebivalcev priključenih na javni vodovod, ki večinoma črpa podtalnico prav iz vodnih vrtin. Prednost lastnih vrtin je lahko v tem, da zagotavljajo lasten, lokalni vir vode in zmanjšujejo odvisnost od javnih sistemov, njihove slabosti pa so visoki stroški vrtanja in vzdrževanja ter skrb za kakovost vode (podzemna voda je lahko izpostavljena onesnaženju, zato so potrebni redni testi). V nadaljevanju ponujamo pregled vodnih virov po posameznih posavskih občinah.

Krško in Kostanjevica na Krki

Vodovodni sistem v občini Krško, ki ga upravlja Kostak d.d., temelji na več primarnih virih, med katerimi so ključne vodne vrtine in zajetja, ki zagotavljajo oskrbo z vodo za mesto Krško in okoliška naselja. Glavna vira sta vrtina Brege in sklop vrtin Rore. V preteklosti je bil pomemben tudi vodni vir Drnovo, vendar je bil okoli leta 2011 zaradi onesnaženja z ostanki fitofarmacevtskih sredstev zaprt.

Poleg osrednjega sistema v Krškem deluje več manjših lokalnih vodovodov, ki se zanašajo na lastne vodne vire. Na območju Dolenje vasi je glavni vir kraški izvir Črna mlaka, od koder se voda zajema in distribuira v vodohran Črna mlaka. Naselji Senovo in Brestanica se oskrbujeta iz kombinacije kraškega zajetja in vrtine. Izvir Dobrova, ki leži na območju nekdanjega rudnika rjavega premoga na Senovem, zahteva mehansko filtracijo, koagulacijo in UV-dezinfekcijo, preden voda vstopi v vodovodni sistem. Poleg tega se uporablja vrtina Rudnik Senovo, ki črpa vodo iz poplavljenih rudniških rovov, pri čemer voda pred distribucijo prehaja skozi filtracijo in kloriranje.

Naselja pod Bohorjem, kot je Koprivnica, se oskrbujejo iz kraškega zajetja Toplica, kjer voda izvira iz apnenčastih plasti in se pred uporabo dezinficira v vodohranu Prevole. Manjše vasi, kot je Veliki Kamen, uporabljajo dva manjša izvira, Slivje in en neimenovani izvir, pri čemer se voda zbira v vodohranu Veliki Kamen in se pred distribucijo klorira. Na območju Rake obstaja več ločenih vodovodnih sistemov – naselje Raka samo se oskrbuje iz vrtine Lašče, medtem ko se sosednje Ardro pri Raki napaja iz zajetja Zabukovšek. Veliki Trn, ki leži nad Brestanico, črpa vodo iz vrtine Arto, Podbočje ob Krki pa iz vrtine Dol. Ti manjši sistemi služijo oskrbi nekaj deset do nekaj sto prebivalcev, voda pa se shranjuje v vodohranih s klorovimi dozatorji, ki zagotavljajo varnost oskrbe.

V občini Kostanjevica na Krki, ki jo prav tako oskrbuje Kostak Krško, sta glavna vodna vira zajetje Jama in vrtine v Orehovcu. Poleg tega sta bili na Orehovem polju izvrtani vrtini Orehovec 1 in 2, vendar v letu 2023 iz njiju ni bilo potrebe črpati vode. Orehovški vrtini tako trenutno služita kot rezervni vir, ki bi ga lahko aktivirali v primeru zmanjšanja izdatnosti zajetja Jama. V primerih suše ali motenj pri zajetju Jama je možna prevezava na vodovodno omrežje Krško, in sicer prek povezave iz smeri Podbočja, kar povečuje zanesljivost oskrbe.

Na krškem območju je glavni izziv kakovosti podtalnice intenzivno kmetijstvo na Krškem polju. Zaprtje vrtine Drnovo pred skoraj desetletjem je posledica presežnih pesticidov, kar ostaja opomin za nujnost vodovarstvenih ukrepov. Kostak vodo iz vrtin Brege in Rore preventivno klorira, kar zagotavlja mikrobiološko varnost. V Krškem in Kostanjevici upravlja vodovode podjetje Kostak d.d. Krško. Večje industrije, kot sta Nuklearna elektrarna Krško (NEK) in Termoelektrarna Brestanica (TEB), imajo svoje sisteme za tehnološko vodo, vendar za interne vode in pitno vodo zaposlenih uporabljajo tudi javni vodovod.

V Posavju je kar 89 % prebivalcev priključenih na javni vodovod, ki večinoma črpa podtalnico prav iz vodnih vrtin.

Brežice

Občina Brežice upravlja več večjih črpališč podzemne vode, glavni vodni viri za brežiški javni vodovod so vrtine na območjih Glogov Brod, Brezina, Prilipe, Mokrice, Močnik (Sromlje) in Pišece. Na črpališču Glogov Brod sta dve vrtini (VT-1 in VT-2) z globino okoli 200 m, katerih skupna izdatnost dosega do ~130 l/s. Vodnjak (zajetje) Brezina (oznaka CI-1/83) je plitvejši (15 m) in daje do 18 l/s, to je sicer rezervno črpališče. Na območju Prilip delujeta vrtini PR-2/89 in PR-3/92 (globine 120 m in 92,7 m) z izdatnostjo 20 l/s in 15 l/s. Črpališče Mokrice ima vrtini MO-1/88 in MO-2/88 (126 m in 123 m globine) z izdatnostjo ~4 in 15 l/s – gre za manjši vir, ki pa pokriva tamkajšnje potrebe. Vrtina Močnik (oznaka PE-1/90 na Sromljah) je globoka 200 m in ima skromnejši pretok okoli 3,3 l/s, medtem ko vrtina Pišece (PIŠ-1/94, globine 100 m) zagotavlja do 20 l/s vode. Poleg teh vrtin občina koristi tudi nekaj manjših kraških izvirov: npr. zajetje Stankovo (vir za naselja Mrzlavski Gaj–Vitovec–Stankovo), izvir Lešje v Križah ter izvir Duplo na Bizeljskem. Ti manjši viri služijo posameznim zaselkom (pišeški hribi, Bizeljsko) ali so v rezervi. V letu 2021 je Komunala Brežice poročala o skupno sedmih aktivnih vrtinah in petih zajetjih v svojem sistemu.

Vrtine v Posavju

Voda iz brežiških vrtin je kakovostna, praviloma ustreza zahtevam brez kompleksnejše obdelave. Na črpališčih Glogov Brod in Brezina denimo voda ni klorirana, saj sta vodonosnika zaščitena in imata stabilno kakovost. Kemična sestava kaže zmerno trdoto, skupna trdota vode je okoli 10–11 °dH pri Glogovem Brodu in Brezini (srednje trda voda). Voda iz globljih prodnatih vodonosnikov ob Savi je dokaj mehka v primerjavi z izviri na apnenčastih območjih občine. Mikrobiološka kakovost se zagotavlja z rednim nadzorom; glavne vrtine so večinoma mikrobiološko varne (globoka podtalnica), pri manjših izvirih pa se izvajata dezinfekcija z natrijevim hipokloritom ali kloriranje po potrebi. Med morebitnimi težavami v preteklosti so bile povišane koncentracije železa in mangana v nekaterih vrtinah, ki pa se jih obvladuje z zračenjem in izločanjem usedlin, ter občasne motnosti ob deževjih pri plitvih izvirih. Brežiška občina ima s kombinacijo globokih vrtin in kraških izvirov na voljo količinsko obilne vode dobre kakovosti, izziv pa je predvsem trdota vode ter varovanje vodnih virov pred onesnaženjem z nitrati in pesticidi v kmetijskih območjih. Oskrbo v občini zagotavlja Komunala Brežice d.o.o., ki upravlja vodohrane in črpališča ter skrbi za vodovodno omrežje.

Sevnica

Občina Sevnica ima razgibano vodovodno omrežje z več ločenimi sistemi zaradi hribovitega terena in razpršenih naselij. Glavni vodovod Sevnica–Boštanj črpa vodo iz kombinacije vrtin in zajetij ob Savi. Osrednji viri so Stillesovo črpališče z vrtinami v bližini tovarne Stilles v Boštanju: tam se nahajata vrtini Stilles-1 in Stilles-2, poleg njiju pa sistem javnega vodovoda Sevnica zajema še kraška zajetja Dolna, Orehovec in Podskalica. Vrtini Stilles-1 in 2 sta bili izvrtani v 80. letih prejšnjega stoletja (globini cca 30 m) in imata zadostno kapaciteto, da pokrijeta potrebe mesta Sevnica in Boštanja. V letih 2015 so sistem nadgradili z dodatnim virom Podskalica – to je zajetje pod skalovjem pri Boštanju, ki služi kot gravitacijski rezervni vir pitne vode. Poleg osrednjega sistema upravlja Komunala Sevnica še več manjših javnih vodovodov, prilagojenih krajevnim potrebam: Krmelj ima dve vrtini (oznaki KRM-1/98 in KRM-2), izvrtani konec 90. let, ki črpata vodo iz lokalnega vodonosnika. Blanca in okoliške vasi dobivajo vodo iz vrtine Blanca (BPV-1/98), ki je globoka približno 100 metrov. Od 2015 je Blanca delno povezana tudi na vodni vir Podskalica, kar izboljšuje zanesljivost. Vrtina Blanca ima izdatnost nekaj l/s (dovolj za 1100 prebivalcev oskrbe) in stalno dezinfekcijo na črpališču. Sistem Nova Gora–Tržišče črpa iz dveh vrtin: TV-1/96 in NG-2/2000, ki napajata visokoležeča naselja (Telče, Tržišče, Malkovec). Vodovod Primož v okolici Studenca in Šentjanža ima dve aktivni vrtini: P-1 (Primož) in VI-2/05 (Studenec), vodovodni sistem Loka–Račica pa zajema kraški izvir Žirovnica v Lokah in izvir Račica. Ta dva izvira zadoščata za nekaj manjših vasi pod vrhom Lisce (skupaj nekaj sto prebivalcev). Ne nazadnje je del Posavja tudi skrajni sever občine Sevnica okoli kraja Radež, kjer se nahaja vodni vir Zavrate – ta pokriva nekaj samotnih kmetij, v prihodnosti pa se načrtuje njegova povezava na bližnji vodovodni sistem. K seznamu vodnih virov naj dodamo še vodnjak Inplet VR-1 in vrtino Dolnje Brezovo DB-2 (trenutno še ni v uporabi). Skoraj vsaka vas v sevniški občini je torej opremljena z vsaj eno vrtino ali zajetjem; skupaj Komunala Sevnica upravlja 23 javnih vodovodov.

Glavni sevniški vodni viri ob Savi (vrtine Stilles) dajejo vodo dobre kakovosti, a zaradi plitve lege zahtevajo stalen nadzor in so opremljeni z avtomatskimi klorinatorji. Od leta 2022 so tudi na zajetju Dolna in v vodohranu Pokojnik vgradili merilce klora, ki sproti uravnavajo doziranje. S tem zagotavljajo, da je vsa načrpana voda razkužena, preden pride do uporabnikov. Kemično je sevniška voda večinoma srednje trda (10–16 °dH na osrednjem delu, do 20 °dH ponekod). Voda iz zajetja Podskalica v Sevnici, na primer, ima okrog 15,4 °dH, medtem ko vrtina Radovan dosega 20,6 °dH, kar se uvršča med trde vode. Takšna trdota ni nenavadna, saj mnogi viri ležijo v apnenčasti podlagi hribovja nad Sevnico. Za uporabnike to pomeni nekaj večjo porabo pralnih sredstev in možnost nalaganja vodnega kamna, vendar je voda zdravstveno ustrezna. Celovito je kakovost pitne vode v občini Sevnica ocenjena kot dobra – redno se odvzemajo vzorci po HACCP načrtu in spremljajo parametri, od mikrobiologije do osnovnih kemijskih kazalcev, pri čemer odstopanja hitro odkrijejo in sanirajo.

Razvejanost sevniških sistemov terja dobro organizacijo, zato Komunala Sevnica zagotavlja dežurne službe in vzdrževalce za oddaljene sisteme. Voda iz glavnega črpališča Stilles se preko prečrpališča dviga v vodohran na Bohorju, od koder se gravitacijsko napaja mesto Sevnica. Manjši sistemi (Loka, Primož itd.) so zaradi oddaljenosti večinoma samostojni, vendar občina načrtno gradi medsebojne povezave tam, kjer razdalje niso prevelike, da bi lahko ob izpadu enega vira začasno preklopili na sosednjega. Vse kaže, da gre razvoj v smer medsebojnega povezovanja manjših vodovodov v večje sisteme povsod, kjer je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, kar bo dolgoročno zmanjšalo število posameznih vrtin in poenostavilo upravljanje.

Radeče

V občini Radeče najdemo nekaj samostojnih manjših vodovodov, s katerimi upravlja Javno podjetje Komunala Radeče d.o.o. Glavni vodovodni sistem Radeče oskrbuje mesto Radeče in okoliške kraje (Vrhovo, Hotemež, Prapretno itd., skupno okoli 1.924 prebivalcev). Vodo dobiva iz dveh virov: globoke vrtine Jagnjenica in kraškega zajetja Samčeva reber. Vrtina Jagnjenica je izvrtana v dolini Sopote in črpa podzemno vodo, medtem ko zajetje Samčeva reber prestreza kraški izvir iz pobočja nad Jagnjenico. Obe vodi se združita v sistemu in sta pod stalnim avtomatskim kloriranjem. Drugi sistem je vodovod Njivice, ki oskrbuje naselja Stari Dvor, Njivice in Žebnik; njegov vir je zajetje Močila–Stari dvor. Vodovodna sistema Brunk in Svibno sta manjša in nimata svojih vrtin.

Kakovost pitne vode v radeških sistemih je v celoti nadzorovana in večinoma ustreza standardom. Voda iz vrtine Jagnjenica, ki je podtalnica, ima praviloma nizke vsebnosti organskih snovi ter bakterij, medtem ko je izvir Samčeva reber bolj podvržen vplivom površja (kmetije na planoti). Zato je v združeni vodi občasno zaznati kakšno koliformno bakterijo ali višjo motnost, vendar kloriranje to sproti sanira. Kemično je voda v Radečah blizu kraških značilnosti – trdota je srednja, specifičnih težav s pesticidi ali nitrati ne omenjajo; tudi kmetijstvo v teh krajih ni intenzivno. Skrb posvečajo predvsem mikrobiologiji – manjši izviri v hribih (Ivje, Bele vode) so odprti za vdor površinskih vod ob nevihtah, zato jih močneje klorirajo (sistem Brunk celo 21-krat letno vzorčijo, kar kaže, da gre za nekoliko občutljivejši vir).

Bistrica ob Sotli

Občina Bistrica ob Sotli je majhna in gričevnata; ima lasten vodovod, ki se zdaj povezuje z brežiškim sistemom Bizeljsko z uporabo samo ob zelo kritično nizkem vodostaju lastnih virov. Upravljanje izvaja podjetje OKP Rogaška Slatina. Vodovod Bistrica ob Sotli je doslej zajemal vodo iz več manjših kraških izvirov v pogorju nad dolino Sotle in reke Bistrice. Glavni viri so bili drenažni zajem Zagaj, Močle, zajetje Javorje in zajetje Čehovec. Kakovost vode je bila zagotovljena s kloriranjem preko kapalnega klorinatorja v vodohranu Čehovec. Pomemben razvoj za Bistrico ob Sotli predstavlja projekt hidravličnih izboljšav, v sklopu katerega so leta 2021 začeli graditi povezavo na sosednji vodovod Bizeljsko (občina Brežice) in zaključili v lanskem letu. Tako Bistrica ob Sotli lahko dobiva kakovostno vodo tudi iz brežiškega črpališča ter je s tem razbremenila lokalne izvire Zagaj, Močle, Javorje in Čehovec. Za prebivalce Bistrice to pomeni bolj zanesljivo oskrbo, posebej v sušnih obdobjih, ko so domači izviri občasno presihali. Obenem pa bo mogoče stara zajetja bolje zaščititi ali zapreti, če bodo nepotrebna, s čimer se prepreči tveganje onesnaženja.

3435

Vgradnja črpalke moči 83 kW na vodni vrtini Glogov Brod v letu 2017 (foto: Komunala Brežice)

Lokalnih vrtin je vse manj

Mnogo vodnih vrtin v Posavju je prenehalo obratovati, razlogi za opuščanje pa so različni in odvisni od vrste vrtine. Kot so nam pojasnili na Geološkem zavodu Slovenije (GeoZS), je večina vrtin opuščena, ker bodisi niso dovolj izdatne bodisi voda ni primerne kakovosti, se do njih ne da speljati cevovoda, se poškodujejo, se jih na terenu ne najde več itd. Kot dodajajo, so nekatere opazovalne vrtine namenjene začasnemu opazovanju in se po prenehani rabi opustijo, nekatere opazovalne mreže vrtin pa so trajnejše. V Posavju so take mreže postavljene vzdolž reke Save za spremljanje vpliva hidroelektrarn (Savske elektrarne, Infra, HESS), stanje podzemne vode se spremlja tudi na opazovalni mreži NEK. Gostota opazovalnih objektov, predvsem na prodnih vodonosnikih, je tu kar velika. Kot še navajajo na GeoZS, so bile opazovalne vrtine izdelane za spremljanje gladine ali kakovosti vode ob različnih posegih v prostor, bodisi pred in med bodisi po gradnji, in so zato v uporabi le nekaj časa, potem pa se nanje pogosto »pozabi«. Tudi vrtine se starajo, rjavijo, se poškodujejo pri raznih opravilih in se opustijo. Vendar jih je treba opustiti varno (zacementirati), ob tem pa se seveda lahko zgradi nadomestne vrtine.

V preteklosti so bile poleg črpališč za vodo izvrtane številne raziskovalne vrtine (za iskanje mineralnih ali termalnih virov) in opazovalne vrtine (za spremljanje podtalnice). Danes je velika večina teh vrtin zapuščenih. Po evidencah je bilo v Posavju registriranih 52 hidrogeoloških opazovalnih vrtin, aktivni sta le še dve; prav tako je bilo opuščenih vseh 12 vrtin, ki so jih nekoč izvrtali za raziskave mineralnih in geotermalnih surovin. Večina nekdanjih raziskovalnih vrtin je zaprta (zasipana) ali pa so njihovi ostanki zavarovani. Manjše lokalne vrtine zamenjujejo večji, centralni viri. Ko so določena naselja dobila povezavo na regionalni vodovod, lokalne vrtine niso bile več potrebne in so jih zato opustili.

V preteklosti so bile poleg črpališč za vodo izvrtane številne raziskovalne vrtine (za iskanje mineralnih ali termalnih virov) in opazovalne vrtine (za spremljanje podtalnice). Danes je velika večina teh vrtin zapuščenih.

Drug pogost razlog je onesnaženje vode: če analiza pokaže stalno prisotnost nevarnih snovi, se vrtino zapre. Izstopajoč primer je že omenjena vrtina Drnovo pri Krškem, ki je zaradi pesticidov nedelujoča že več kot desetletje. Tudi nekatere manjše vrtine na kmetijskih območjih so z leti doživele presežke nitratov, kar je vodilo do njihove opustitve ali potrebe po mešanju vode z boljšimi viri.

Izčrpanje vodonosnika oziroma upad izdatnosti je tretji vzrok – včasih vrtina po nekaj desetletjih začne dajati premalo vode ali voda upade v sušnih obdobjih. Lastniki ali upravljavci se nato raje odločijo za priklop na drug vodovod kot za poglabljanje vrtine. Opustitvi lahko botrujejo tudi tehnične okvare, kot je npr. vdor peska, korozija … Če ocena pokaže, da obnova ni ekonomsko smiselna, se vodnjak zapusti. Prav tako so bile številne stare opazovalne vrtine, izvrtane med gradnjo hidroelektrarn na Savi in NEK, po končanih projektih zasute ali odrezane do nivoja tal. Posavje centralizira oskrbo na glavne vire, kot so Brege, vrtine v Brežicah in Sevnici, medtem ko se posamične manjše vrtine opuščajo zaradi ekonomike in varnosti oskrbe. Kadar pa pride do opustitve, se vedno išče nadomestni vir, največkrat povezava na sosednji vodovod.

Vrste vodnih vrtin v Posavju

V regiji najdemo več vrst vrtin, ki se razlikujejo po namenu in značilnostih:

Hidrogeološki vodnjaki (črpališča podzemne vode) – to so vrtine, namenjene črpanju pitne ali tehnološke vode. Iz njih se voda neposredno črpa za porabo (prebivalstvo, kmetijstvo, industrija).

Hidrogeološke opazovalne vrtine (monitoring) – to so vrtine, ki niso namenjene črpanju, temveč merjenju stanja podzemne vode. Preko njih strokovnjaki spremljajo gladino (nivo) podtalnice, temperaturo in kakovost vode. V Posavju je bilo v preteklosti veliko opazovalnih vrtin, zlasti med gradnjo hidroelektrarn in drugimi večjimi posegi v prostor.

Raziskovalne vrtine za mineralne in druge surovine – z njimi strokovnjaki iščejo mineralne vode, rudnine, ogljikovodike ali geološke podatke (t. i. geogenetske surovine). Takšne vrtine so običajno globoke in drage, izvrtane v okviru rudarskih ali geoloških raziskav. V Posavju so na primer vrtali v iskanju termo-mineralne vode in drugih virov, vendar nobena od teh vrtin ni prerasla v pridobivalni objekt. Po zaključku raziskav so vrtine zaprli oziroma opustili – skupaj je znanih vsaj 12 takih opuščenih raziskovalnih vrtin.

Geotermalne vrtine in termalne vode – o njih bomo več napisali prihodnjič. Tema vodnih vrtin je namreč kompleksna, zato bomo nadaljevali v naslednji številki časopisa in v drugem delu prispevka pregledali razvojne možnosti in morebitne nove projekte na področju vodnih vrtin, na pobudo in vprašanja bralcev pa tudi predstavili postopek pridobitve dovoljenja za izvrtanje vodne vrtine.

Hana Zupanc, Staša Gunčar Žnidaršič

Prispevek je objavljen na tematskih straneh Posavski vodni krog v Posavskem obzorniku, ki je izšel 20. marca 2025.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Voda – vir življenja in energije

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Sobota, 22.03.2025    Rubrika: Ne spreglejte Sporočilo

Hidroelektrarna na spodnji Savi (HE Brežice) – vir čiste energije, stabilnih vodnih tokov in trajnostnega razvoja

Voda je od nekdaj gonilo razvoja Posavja, saj predstavlja ključni vir za življenje, kmetijstvo, industrijo, turizem in proizvodnjo električne energije. Njeno odgovorno upravljanje zahteva skrbnost in dolgoročno načrtovanje, da bi ohranili njen trajnostni potencial.

Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo 22. marca, nas opominja na dragocenost tega naravnega vira. Poleg oskrbe gospodinjstev in kmetijskih površin ima voda pomembno vlogo tudi pri proizvodnji čiste energije. Električna energija je temelj sodobne družbe, predpogoj za gospodarski razvoj, tehnološki napredek in višjo kakovost življenja. Hidroelektrarne na spodnji Savi ne prispevajo le k energetski samooskrbi, temveč tudi k uravnavanju vodnih tokov, zmanjševanju poplavne ogroženosti in blaženju posledic suš. S tem ne ščitijo zgolj infrastrukture in kmetijskih površin, ampak tudi pripomorejo k stabilnosti naravnih ekosistemov ter ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Močvirska sklednica, naša edina avtohtona sladkovodna želva, v nadomestnih vodnih habitatih najde

Močvirska sklednica, naša edina avtohtona sladkovodna želva, v nadomestnih vodnih habitatih najde varno zatočišče in pogoje za življenjski prostor.

Vodni krog in vloga hidroelektrarn

Vodni krog je naravni proces, v katerem voda neprestano kroži med ozračjem, površjem in podzemnimi vodami. Hidroelektrarne se vanj vključujejo na način, ki omogoča učinkovito rabo vodnega potenciala. S tem ne le proizvajajo električno energijo, temveč tudi uravnavajo vodne tokove in pripomorejo k blaženju učinkov podnebnih sprememb. Zadrževanje vode v pretočnih akumulacijah omogoča nadzorovane pretoke, ki zmanjšujejo nevarnost poplav, hkrati pa ublažijo posledice suš. S tem se ohranja stabilnost vodnih tokov in zagotavlja ugodnejše razmere za naravne ekosisteme, ki so sicer vse bolj izpostavljeni ekstremnim vremenskim pojavom. Ohranjanje ustrezne vodne bilance pozitivno vpliva na življenje v reki in ob njej, saj zmanjšuje stresne vplive na rastlinske in živalske vrste ter prispeva k dolgoročni vzdržnosti naravnega okolja.

Bela čaplja – elegantna prebivalka rečnih obrežij, ki v obnovljenih habitatih hidroelektrarn na

Bela čaplja – elegantna prebivalka rečnih obrežij, ki v obnovljenih habitatih hidroelektrarn najde ugodne pogoje za življenje in prehranjevanje

Večnamenskost hidroelektrarn

V Posavju, kjer hidroelektrarne na spodnji Savi predstavljajo pomemben energetski in okoljski projekt, se zavedamo njihove večnamenskosti. Poleg proizvodnje električne energije, ki je nepogrešljiva za sodobno življenje, hidroelektrarne prispevajo k stabilnosti rečnega ekosistema, omogočajo razvoj namakanja v kmetijstvu ter ustvarjajo pogoje za rekreacijo in turizem.

Zgrajena infrastruktura vključuje nadomestne habitate in prehode za vodne organizme, ki omogočajo migracijo ribjih vrst ter prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Posebna skrb je namenjena tudi vzpostavitvi plitvin, mrtvic in drugih nadomestnih vodnih habitatov, ki so ključni za različne vodne in obvodne vrste. Med njimi so ptice, žabe, kačji pastirji, močvirske sklednice, bobri in vidre, ki v teh habitatih najdejo ustrezne pogoje za življenje.

Pretočne akumulacije HE nudijo življenjski prostor številnim vodnim pticam, med njimi tudi labodo

Pretočne akumulacije HE nudijo življenjski prostor številnim vodnim pticam, med njimi tudi labodom.

Celovit pristop k upravljanju z vodami

Sodobno upravljanje hidroelektrarn zahteva nenehno spremljanje vodostajev, pripravljenost na ekstremne vremenske pojave in prilagajanje delovanja objektov okoljskim zahtevam. Hidroelektrarne na spodnji Savi so primer dobre prakse, kjer se energetski razvoj prepleta z odgovornim upravljanjem vodnih virov. Tako se zagotavlja dolgoročna varnost, trajnostni razvoj in prilagajanje podnebnim spremembam.

Svetovni dan voda je priložnost, ki ozavešča o pomenu odgovornega ravnanje z vodo – ne le v vsakdanjem življenju, temveč tudi pri snovanju in upravljanju infrastrukturnih projektov. Hidroelektrarne so dokaz, da lahko naravne vire uporabljamo na način, ki zagotavlja energetsko neodvisnost, hkrati pa varuje okolje in izboljšuje kakovost življenja skupnosti.

Vir: HESS

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Planinski izlet na Zasavsko Sveto goro

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Petek, 21.03.2025    Rubrika: PANORAMA Bralci pišejo

Starejša skupina pohodnikov posavskih planinskih društev je v četrtek, 20. 3. 2025, organizirala planinski izlet na Zasavsko Sveto goro.

Z avtobusom smo se iz Posavja odpeljali v Zasavje. Naš postanek pred začetkom vzpona smo imeli v Mercatorjevem nakupovalnem centru v Kisovcu, kjer smo v bifeju popili kavo ali čaj in pojedli jutranji obrok. Ena izmed naših stalnih pohodnic nam je za sladico prinesla zelo okusno prekmursko gibanico. Sledila je vožnja mimo spominskega parka našega kolesarskega šampiona Primoža Rogliča v Izlake. Na parkirišču pod nekoč veličastnim Medijskim gradom smo začeli naš pohod proti Zasavski Sveti gori. Najprej smo prečkali asfaltno cesto in se dokaj hitro med stanovanjskimi hišami povzpeli po travniku na gozdno pot. Kljub temu da je bilo pred kratkim veliko padavin, je lepo speljana pot, opremljena z novimi markacijami, predstavljala ob dokaj hladnem vremenu pravi užitek. V slabih dveh urah hoje smo prišli do križišča, kjer smo se nekateri podali levo še na zelo strm razgledni vrh Raviškovec (930 m). Z vrha smo tako občudovali s soncem obsijane Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe in Posavsko hribovje. Ostali pa so odšli v planinsko kočo, kjer so nam pripravili ričet, joto in vampe, za sladico pa še štrudelj. Sledil je še daljši počitek.

PXL_20250320_104234464

Nadaljevali smo s sprehodom do romarske cerkve, posvečene Materi božji. Ob prijetnem vremenu smo nato nadaljevali s spustom po gozdovih med čudovitim cvetjem v lepo urejeno vasico Vače. Gručasto naselje leži na planotastem svetu pod pobočji Posavskega hribovja in skupaj z okolico velja za eno najbogatejših znanih prazgodovinskih najdišč v Sloveniji. V okoliških grobiščih so našli številne grobne pridatke, kot so npr. posode, orožje in nakit iz starejše železne dobe. Leta 1882 pa je kmet Grilc naletel na 23,8 cm visoko figuralno okrašeno vedro iz bronaste pločevine, danes po vsem svetu poznano kot vaška situla. Iz Vač smo se z avtobusom odpeljali do parka, kjer se nahaja Geometrično središče Slovenije. Tukaj smo ob rojstnem dnevu zapeli Anici, ki nas je tukaj še enkrat pogostila. Sledila je vožnja z avtobusom nazaj v Posavje.

Kljub temu da smo zaradi večje količine novozapadlega snega na Dobrči naš izlet prestavili na Zasavsko Sveto goro, smo doživeli čudovit dan v središču Slovenije. Naš naslednji planinski izlet bomo ob primernih pogojih poskušali izvesti 3. 4. 2025 na Dobrčo.

Anton Zakšek, vodja planinskega izleta

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

V Krški vasi iz treh delovnih strojev ukradli 550 litrov goriva

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Petek, 21.03.2025    Rubrika: KRONIKA Redakcija

Fotografija je simbolična.

Na delovišču v Krški vasi je med 19. 3. in 20. 3. nekdo vlomil v rezervoarje treh delovnih strojev ter iztočil in odtujil okoli 550 litrov goriva. 

Nedovoljeni prehodi državne meje

Policisti so na območju PP Brežice (Rigonce, Obrežje, Dobova, Kapele, Loče, Nova vas pri Mokricah) izsledili in prijeli 21 državljanov Afganistana, 11 državljanov Bangladeša, šest državljanov Sierra Leone, štiri državljane Kitajske, tri državljane Šrilanke, dva državljana Maroka, dva državljana Kameruna, dva državljana Pakistana ter po enega državljana Nepala, Sirije in Nigerije. Policijski postopki s tujci, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo, še potekajo. 

Vir: PU Novo mesto

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

13. dobrodelni koncert ‘Imeti rad’

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Petek, 21.03.2025    Rubrika: KULTURA Redakcija

KD Godba Sevnica in Gašper Rifelj sta na dobrodelnem koncertu Rotary kluba Sevnica pričarala nepozaben glasbeni večer.

V soboto, 15. marca, je v Kulturni dvorani Sevnica potekal 13. tradicionalni dobrodelni koncert Imeti rad v organizaciji Rotary kluba Sevnica.

Obiskovalke in obiskovalci so prisluhnili znanim skladbam svetovnih uspešnic, kot je bila v uvodu koncerta Heal the World Michaela Jacksona v izvedbi izjemne Godbe Sevnica pod vodstvom dirigenta Matica Nejca Kreče. Dodaten glasbeni čar je dodal s svojim glasom pevec Gašper Rifelj, ki je med drugim navdušil tudi s skladbo Stop, ki jo leta 2005 na Evroviziji zapel Omar Naber.

13. dobrodelni koncert Imeti rad (63)

Gorenjski umetnik Janez Štros je podaril izžrebanemu obiskovalcu lastno slikarsko delo.

Na dobrodelnem koncertu zbranih 3100 evrov s prodajo vstopnic, je namenjenih Fundaciji Brede Drenek Sotošek, soustanoviteljice in prve predsednice Rotary kluba Sevnica, ki je v lanskem novembru izgubila bitko z boleznijo. Sredstva bodo namenjena za štipendiranje nadarjenih mladih iz lokalnega okolja, kajti poslanstvo rotarijstva je poleg dobrodelnosti tudi podpora izjemnim posameznicam in posameznikom ali skupinam, ki s svojim delovanjem segajo nad povprečje in pomagajo pri doseganju višje kakovosti življenja na različnih področjih.

Eden izmed obiskovalcev, čigar vstopnica je bila izžreban, je prejel v trajno last sliko gorenjskega umetnika Janeza Štrosa, ki je s članicami in člani sevniškega rotary kluba stkal prijateljske vezi. Srečnega prejemnika je izžrebala Lucija Sotošek. Manjšo sliko v zahvalo je prejel tudi dirigent sevniške godbe.

Na prireditvi, ki jo je povezovala Petra Rep Bunetič, sta vsem zbranim v kulturni dvorani namenila nekaj spodbudnih besed aktualni predsednik Rotary kluba Sevnica Dušan Lipej, ki je v februarju leta 2009 skupaj s Štefanom Teražem in mag. Bredo Drenek Sotošek podpisal ustanovno listino, ter župan Srečko Ocvirk.

S. R.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Krshkopoljac z novim albumom, Klemen Slakonja predstavil evrovizijski videospot, Miran Rudan z novo (staro) pesmijo

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Skupina Krshkopoljac

Krshkopoljac z novim albumom udarili v Ljubljani; Klemen Slakonja predstavil evrovizijski videospot; Miran Rudan izdal novo (staro) pesem. Tokrat preberite:

Posavska zasedba Krshkopoljac (foto: Press Release) je 11. marca nastopila v ljubljanskem Kinu Šiška, kjer je predstavila svoj novi album Propaganda. Album, izdan pri založbi Dallas Records, vključuje tudi sveži singel Hej, hej ter prinaša mešanico močnih ritmov in prodornih besedil. Koncert je bil pomemben mejnik v karieri skupine, oboževalci pa so lahko uživali v energičnem nastopu in novih skladbah, ki odražajo edinstven glasbeni slog skupine. »Odziv je bil čudovit, topel in domač. Sami smo želeli poustvariti iskren, dobrodošel in srčen občutek in ravno takšna je bila publika. Topla, vesela, sproščena in pripravljena na zabavo,« so za 24ur povedali fantje. Skupina, ki prihaja iz Brežic, je svojo glasbeno pot začela pred nekaj leti, združujejo pa rock in alternativne vplive z iskrenimi pripovedmi. Člani skupine so: Domen ‘Dodo’ Majcen (vokal), Tomi Gregel (kitara, spremljevalni vokal), Ante ‘Tox’ Tokalić (bas kitara) in Frenk Les (bobni, spremljevalni vokal).

Slakonja

Klemen Slakonja in Mojca Fatur v evrovizijskem videospotu

Naš posavski rojak, igralec, glasbenik in imitator Klemen Slakonja (foto: YouTube) je 1. februarja 2025 zmagal na izboru EMA 2025 s pesmijo How Much Time Do We Have Left in bo zastopal Slovenijo na Pesmi Evrovizije 2025. S pesmijo se Klemen sicer predstavlja v resnejši luči, vendar še vedno ohranja svoj prepoznaven slog, ki združuje glasbo, humor in družbeno kritiko.​ Minuli konec tedna je pokazal videospot za zmagovalno skladbo. V njem se z ženo, igralko Mojco Fatur, objemata in si izkazujeta nežnosti, medtem ko se čez njuni goli telesi izpisuje besedilo pesmi. Na začetku videospota izvemo tudi ozadje pesmi, ki govori o tem, kako je Mojca zbolela za neozdravljivo boleznijo, a jo je premagala. Dodajmo še, da je Klemen po zmagi na izboru EMA 2025 objavil video, v katerem je imitiral vse zmagovalce Evrovizije od leta 2000 dalje. Pri upodobitvi estonskega zmagovalca iz leta 2001 Davea Bentona je uporabil temnejše ličilo, kar je sprožilo obtožbe o uporabi t. i. blackface tehnike. ​Slednji je na to odgovoril, da ga posnetek ni užalil in da je Slakonja talentiran umetnik, ki je vse zmagovalce dobro upodobil, ter poudaril, da bi bila imitacija z belim obrazom neprimerna in da je uporaba temnejšega ličila v tem kontekstu sprejemljiva. ​Kljub temu je priljubljeni igralec, zdaj pevec, zaradi negativnih odzivov odstranil sporni del videa in se opravičil vsem, ki jih je morebiti užalil.

Miran Rudan.

Miran Rudan

Miran Rudan (foto: Menart), odraščal je v Krškem, je na valentinovo izdal novo različico svoje pesmi Vse zaradi nje v sodelovanju z zasedbo inDesign. Njegovi oboževalci se boste zagotovo spomnili, da gre za pesem, ki je prvotno izšla že leta 1998, tik pred usodno motoristično nesrečo, ki mu je spremenila življenje. »To je pesem, ki sem jo enkrat že posnel z velikim srcem, a jo zaradi okoliščin nikoli nisem mogel v polnosti zaživeti s svojimi poslušalci. Zdaj se mi zdi pravi trenutek, da ji vdihnem novo življenje,« je medijem zaupal Rudan. Skladba je tako bila simbolično darilo ob minulem prazniku ljubezni, a ne le za vse zaljubljene, temveč za vse, ki verjamejo v moč glasbe in druge priložnosti. Tokrat je dobila še nekoliko drugačno preobleko, zanjo je bil posnet tudi videospot.

Pripravlja: Simon Uršič

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.