Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
V posavskih fotografskih krogih Branko Benčin velja za uveljavljeno ime; kdor ga pozna, z veseljem pritrdi, da gre za izkušenega fotografskega mojstra, ki vedno znova navdušuje s preciznostjo svojih del, zato velja podrobneje predstaviti njegovo zgodbo o tem, kako se kali kot fotograf samouk.
Branko Benčin je po izobrazbi inženir elektroenergetike, zaposlen je bil v Nuklearni elektrarni Krško. Odraščal je v Velikem Mraševem, sedaj pa živi in ustvarja v Brežicah. Fotografija ga je zanimala že v osnovni šoli, ko pa je odšel v tehnično šolo v Krško in dobil štipendijo, si je takoj kupil prvi fotoaparat: »Zaradi tega je bilo doma nekaj hude krvi, kajti to se je smatralo za razmetavanje denarja. Ko pa so videli moje fotografije in da fotoaparat ni le trenutna muha, so bili zadovoljni.« Že v srednji šoli se je nekaj sošolcev ukvarjalo s fotografijo, tako da so si lahko že tedaj izmenjevali izkušnje, obsežno znanje pa je črpal tudi iz knjig o fotografiji. Kaj kmalu se je odločil za nakup rabljene opreme za temnico, kemikalije in fotografski papir ter se lotil izdelave črno-belih fotografij. »Seveda prostora za stalno temnico doma ni bilo, zato sem temnico postavil zvečer, ko so vsi odšli spat. Če je bilo več fotografij za razviti, se je to zavleklo tudi do jutra, nato pa vse pospraviti in v šolo,« še pripomni.
V Piran (foto: Branko Benčin)
»Pri umetniški fotografiji je računalniška obdelava zelo dobrodošla«
Pri fotografiji je prišlo pred časom do razvoja v smeri od analogne do digitalne fotografije; v tem oziru sogovornik pove, da so bili v začetku digitalne fotografije s kolegi fotografi malo skeptični, ker prvi fotoaparati niso dosegali kvalitete analognih fotografij oziroma filma. Sčasoma pa se je to spremenilo, a vendar je za seboj potegnilo tudi nabavo računalniške opreme in usvojitev računalniškega znanja. Sicer pa je Branko Benčin računalnik uporabljal tudi na drugih področjih svojega dela. Po njegovem digitalna fotografija nudi veliko več možnosti: »Že pri fotografiranju je velika prednost, ker takoj vidimo fotografijo in napake na njej ter nismo omejeni s številom posnetkov.« Po njegovem mnenju računalnik in programi za obdelavo fotografij nudijo veliko več možnosti, kot jih je včasih temnica: »Pri umetniški fotografiji je računalniška obdelava zelo dobrodošla,« še razmišlja.
»Sem vizualni tip in privlači me vse, kar je lepega«
Na vprašanje, od kod pridobiva izčrpno znanje, je Branko Benčin odgovoril, da je v osnovi samouk, ki se uči iz knjig in priročnikov, udeležil pa se je tudi več fotografskih delavnic. »V današnjem času je glavni vir znanja internet in izmenjava izkušenj z drugimi fotografi. Na internetu je ogromno fotografskega znanja, samo poiskati ga je potrebno in si vzeti čas za učenje. Tako pride dobra fotografija človeku v podzavest in se kvaliteta fotografij avtomatsko izboljša.«
Zanimalo nas je tudi, katere vrste fotografije se mu zdijo še posebej privlačne in zanimive: »Privlači me lepota umetniške fotografije in estetika dokumentarne fotografije. Sem vizualni tip in privlači me vse, kar je lepega na tem področju. Pri portretih mi je izziv čim bilj zadeti portretiranca, da ga prikažem takšnega, kot bi se sam želel prikazati in kot ga vidijo ljudje. Pri tihožitjih je potrebno precej kreativnosti v postavitvi in osvetlitvi; na akt fotografijah poskušam prikazati in poudariti lepoto in estetiko človeškega telesa, pri čemer ima glavno vlogo igra svetlobe in senc. To je najlaže doseči v studiu, saj tu kontroliramo svetlobo s studijskimi lučmi in je vse osvetljeno tako, kot si zamislimo.« Po njegovih besedah krajina zahteva od fotografa veliko časa in raziskovanja, saj je potrebno najti dobre motive ob pravi svetlobi; pri dokumentarni fotografiji pa se trudi, da je posneta čim bolj estetsko, brez posegov v računalniški obdelavi.
»Dobra fotografija mora pasti v oko. Veliko prvin se mora ujemati, da je fotografija zanimiva tudi za bolj zahtevnega gledalca. Najprej mora biti zanimiv motiv, fotografija pa mora biti tehnično brezhibna. Pri svojih fotografijah se v glavnem držim fotografskih zakonitosti in ne eksperimentiram preveč,« razloži.
Dejaven v dveh fotografskih društvih
Branko Benčin je v Društvu ljubiteljev fotografije Krško, ki je lani obeležilo 25 let delovanja, dejaven od vsega začetka. Večino časa opravlja tudi delo tajnika društva. Sicer pa je od ustanovitve let 2017 tudi član Fotokluba Brežice, v katerem trenutno deluje kot podpredsednik. »Organiziramo razna predavanja, tečaje in delavnice, kjer se da veliko naučiti, postavili pa smo tudi številne razstave, da svoja dela pokažemo gledalcem, pri čemer primerjamo svoje fotografije z drugimi in tako napredujemo,« še poudari sogovornik, ki je sicer vešč tudi fotografiranja večjih dogodkov, kot so rojstni dnevi, poroke, obletnice ipd. Preizkusil pa se je tudi v mentorskih vodah – pred leti je vodil tečaj digitalne fotografije in za to priložnost napisal fotografski priročnik, ki je bil med fotografi dobro sprejet.
»Ljubiteljska fotografija je lepša kot profesionalna …«
Na vprašanje, če bi še enkrat izbral isto pot v življenju, se pravi pot ljubiteljskega fotografa, odgovarja, da se verjetno ne bi odločil ravno za profesionalno fotografsko kariero, ker je imel rad delo, ki ga je opravljal poklicno. »Tudi elektrika in elektronika sta me vedno veselili. Pa tudi tehnična znanja, ki jih imam s tega področja, zelo prav pridejo pri fotografiji. Sicer pa mislim, da je ljubiteljska fotografija lepša kot profesionalna, saj fotografiraš tisto, kar ti je všeč in kadar ti paše,« še razloži sogovornik, ki vedno rad s seboj vzame fotoaparat, za katerega pa priznava, da je z leti vse bolj težak, zato ga kdaj tudi pusti doma. Rad se odpravi na potovanja, rad ima hojo v naravi, zadnja leta pa se predano posveča tudi vnučku. »Je pa res, da tudi ko nimam fotoaparata pri sebi, iščem motive tudi brez njega in fotografiram v mislih.«
Andreja Kališnik, foto: osebni arhiv Branka Benčina
#povezujemoposavje
Članek je bil v skrajšani obliki objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika, ki je izšel 13. aprila 2023.
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
