Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Skozi vas Vrh pri Boštanju se nadaljujejo ureditve cestno-prometne infrastrukture, v sklopu katerih se izvajajo dela za stabilizacijo brežine, zamenjava tampona cestišča, dela za ureditev odvodnjavanja in ureditev javne razsvetljave. Na območju potekajo tudi dela za ureditev vodovoda.

Izvajalec, podjetje Kostak, komunalno in gradbeno podjetje d. d. iz Krškega, skladno s projektno dokumentacijo izvaja občasne kratkotrajne popolne zapore območja, saj ozko cestišče ne omogoča ureditve izmeničnega enosmernega prometa brez zapor. Ob tem vse uporabnike ceste prosijo za strpnost in razumevanje. Projekt poteka skladno s terminskim planom, investicija bo zaključena predvidoma konec meseca maja 2023.

Vir: Občina Sevnica

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Druga faza projekta dogradnje Osnovne šole Blanca z gradnjo dvoetažnega prizidka je stekla v lanskem letu. V novem pritličju bodo prostori za predšolsko vzgojo, v nadstropju pa učilnice in kabineti učiteljev.

V pritličju sta predvideni dve novi igralnici za 1. starostno obdobje s sanitarijami, garderoba za zaposlene, tehnični prostor in dvigalo. V nadstropju sta predvideni dve novi učilnici, ureditev kabineta in dodatnega prostora za individualno delo. Prizidek predstavlja ločen objekt, za povezavo z obstoječim objektom je narejen preboj za vrata in povezava z obstoječim hodnikom. Prizidek je enake etažnosti, kot je obstoječi objekt.

Občina Sevnica iz proračun prispeva celoten znesek investicije, ki znaša 2.335.745,64 evrov. Izvajalec ureditev je podjetje Kostak, d. d. iz Krškega. Gradnja prizidka je v zaključni fazi. Trenutno potekajo zaključne ureditve notranjih prostorov ter zunanje ureditve. Investicija bo zaključena predvidoma v mesecu maju 2023.

Vir: Občina Sevnica

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Pred kratkim sta se v Vrtcu Panorama Boštanj odprla dva dodatna oddelka za najmlajše prebivalke in prebivalce sevniške občine.

V dveh skupinah je 28 malčkov, ki so se svojega novega vsakdanjika po besedah ravnateljice Vrtca Ciciban Sevnica Tanje Sorčan že privadili in se v vrtcu dobro počutijo.

… ima dva dodatna oddelka.

Pod okriljem Vrtca Sevnica tako deluje že 32 oddelkov na petih lokacijah (Centralna enota Ciciban, Enota Kekec, Enota OŠ Boštanj, Enota Panorama, Enota Loka in Enota Studenec), enote vrtcev pa so organizirane tudi v sklopu OŠ Blanca, OŠ Krmelj in OŠ Milana Majcna Šentjanž. Vrtce v šolskem letu 2022/2023 obiskuje 781 otrok. Vključenost je nekaj več kot 80 %. S preudarnim načrtovanjem in uspešno realizacijo investicij v predšolsko vzgojo v zadnjem obdobju je Občina Sevnica uspešno zmanjšala čakalne vrste za vpis v vrtec.

Vir: Občina Sevnica

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

7. aprila smo obeležili svetovni dan zdravja, ob katerem je bil letos izpostavljen pomen duševnega zdravja, zato smo k tokratnemu pogovoru povabili psihoterapevta, predavatelja, coacha, osebnega svetovalca v podjetjih in javnih ustanovah, mediatorja ter zagovornika logoterapije po Viktorju Franklu mag. Martina Lisca, ki prihaja z Lukovca pri Boštanju. Je tudi ustanovitelj in direktor Inštituta Stopinje z zanimivo karierno potjo in številnimi strokovnimi izkušnjami, nekdanji direktor Slovenske izpostave Celovške Mohorjeve družbe, ki je poleg predanosti terapevt­skemu delu posvečen tudi prostovoljnemu delu za vsesplošno dobrobit duševnega zdravja človeka tako v Posavju kot širše.

Ali se v Posavju dovolj zavedamo pomena duševnega zdravja?
Zavest o pomembnosti ohranjanja in krepitve duševnega zdravja v Posavju zagotovo raste. Z veseljem opažam razvoj različnih programov, ki so namenjeni promociji in krepitvi duševnega zdravja prebivalstva. V mislih imam, poleg drugih, predvsem Center za duševno zdravje odraslih in Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov Posavje, ki delujeta v okviru Zdravstvenega doma Sevnica. Vesel sem, da je Zdravstveni dom Sevnica tudi eden od partnerjev Inštituta Stopinje v projektu Stopinje v svobodo, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje. Skupaj izvajamo program krepitve duševnega zdravja za obsojenke v Zavodu za prestajanje kazni zapora na Igu.
 
Katere generacije so glede tega morda najbolj ‘na udaru’ – kaj ogroža duševno zdravje mladih, kaj srednje, delovnoaktivne generacije, kaj starejše …?
Težko je reči, katere generacije so najbolj na udaru. Vsaka se sooča s svojimi stiskami. V zadnjih letih, posebej v obdobju covida, so se močno povečala krizna stanja med mladostniki, od depresij in anksioznih motenj do samopoškodovanj in samomorilnosti. Srednja generacija je pogosto v iskanju lastne identitete, ogromno je kriz v zakonskih in partnerskih zvezah, starejši se soočajo s stiskami, ki jih prinašajo s seboj bolezni, zmanjšana fizična moč, prepoznavanje smiselnih nalog v starosti. Na vse generacije bi vplivalo blagodejno, če bi bolj krepili medsebojno in medgeneracijsko sožitje.

Mislim, da so stiske ljudi v Posavju do neke mere primerljive s stiskami ljudi drugod po Sloveniji. Pomemben faktor tveganja za razvoj duševnih motenj in duševnih bolezni predstavlja alkoholizem. Pri alkoholizmu je grozljiva njegova socialna dimenzija, saj poleg alkoholiziranega posameznika trpijo in so izpostavljeni negativnim dejavnikom za razvoj duševnih motenj tudi družinski člani, zlasti otroci. Pri starejši populaciji predstavlja mnogim velik problem demenca in z njo povezane stiske, zlasti svojcev. Srečujemo se seveda tudi z duševnimi boleznimi, kot so shizofrenija, bipolarna motnja in podobno.
 
Kako je s stopnjo samomorilnosti v Posavju in kako to komentirate?
Kar se samomorov tiče, je znano, da je Slovenija že leta v svetovnem vrhu in da število le-teh v zadnjih letih niha med 350 in 430 na leto, kar je strašljivo. Vzroke za samomore lahko pogosto najdemo prav v zgoraj opisanih dejavnikih tveganja. Zaradi naštetega je preventiva na področju duševnega zdravja tako pomembna.
 
Lahko na kratko predstavite vašo zanimivo pot, ki vas je pripeljala do študija logoterapije in do evropske diplome iz psihoterapije?
Z logoterapijo sem se srečal v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, med študijem teologije, ko so pri Celjski Mohorjevi družbi izhajali prvi prevodi del dunajskega nevrologa dr. Viktorja Frankla. Njegova antropologija, njegovo razumevanje življenja, njegov pogled na svet, njegova vizija doživljanja časa oziroma vsakdanjosti, vse mi je bilo nekako »pisano na kožo«, v njegovi filozofiji sem se prepoznal. Na univerzi  v Rimu, kjer sem študiral, je bil moj profesor žal že pokojni dr. Eugenio Fizzotti, ki je prinesel Franklovo misel v Italijo in je bil njen najpomembnejši predstavnik. Ni se izšlo, da bi pri njem delal magisterij. Leta 2010 sem se pri 45 letih vpisal na štiriletni študij logoterapije pri psihiatrinji dr. Cvijeti Pahljina in po vseh zahtevah Evropske zveze za psihoterapijo lani pridobil Evropsko diplomo iz psihoterapije.
 
Vaše delo temelji na omenjeni logoterapevtski metodi. Kaj sploh je logoterapija in kako deluje, komu je namenjena, zakaj vas navdušuje?
Logoterapija je ena od psihoterapevtskih šol oz. modalitet. Že samo ime pove (logos = smisel), da so v središču zanimanja logoterapije vprašanja o pomenu in smislu človekovega življenja in situacij, v katerih se znajde. Vprašanje o smislu krhke človekove eksistence se sredi aktualnih kulturnih in socialnih razmer, ki jih zaznamujejo človekova osamljenost, praznina, beg v iracionalnost, zastavlja z vso dramatičnostjo. Bistvo logoterapije je Franklovo prepričanje, da je človekova prvenstvena motivacijska sila njegovo iskanje smisla ter da smo ljudje sposobni v vsaki, še tako težki in zahtevni življenjski situaciji poiskati in najti nek svoj lastni smisel.

Frankl je s svojo izkušnjo preživetja tegob koncentracijskih taborišč druge svetovne vojne to najbolj dokazal. Logoterapija je namenjena vsem, ki se znajdejo v situacijah, ko čutijo, da izgubljajo notranjo motivacijo, voljo do življenja, veselje do življenja, smisel, če hočete, in tudi vsem, ki želijo živeti svoje življenje bolj polno.
 
V katerem primeru naj človek poišče (psiho)terapevt­sko pomoč in kako naj se odloči, katera vrsta psihoterapije je zanj najbolj primerna?
Kar veliko predavam po vseh koncih Slovenije, in ko povem, da sem psihoterapevt, včasih zastavim to isto vprašanje: Kdaj se ljudje odločijo za obisk psihoterapevta? Odgovor udeležencev je skoraj vedno enak: Prepozno!

Kdaj torej? Takrat, ko čutimo, da v krogu ljudi, s katerimi delimo svoje življenje – naši domači, prijatelji, sodelavci –, ne najdemo odgovorov na vprašanja ali stiske, ki nas mučijo. Ali takrat, ko se nam nenadoma zgodijo težke stvari, ob življenjskih izgubah, ob razpadu zakonske zveze ali partnerskega odnosa, ob soočenju s težko diagnozo, ob veliki nemoči, ki jo čutimo v določenih situacijah.

Ljudje se navadno ne odločajo vnaprej za določeno psihoterapevtsko modaliteto, ampak za terapevta, za strokovnjaka torej, za katerega verjamemo, da bomo z njim razvili dober terapevtski odnos. Za uspeh psihoterapevtskega procesa je namreč ključen odnos, ki se razvije med klientom in terapevtom.
 
Opažamo ‘poplavo’ raznih psihoterapevtov, med katerimi je zagotovo tudi precej ‘šarlatanov’ in samozvanih terapevtov, ki imajo opravljene razne ‘vikend tečaje’ … Se strinjate s tem? Kakšna je situacija glede tega v Posavju?
Področje psihoterapije v Sloveniji kljub večletnim prizadevanjem psihoterapevtske stroke žal še ni urejeno. V zadnjih dvajsetih letih je bilo napisanih več predlogov zakona, toda zakona o psihoterapiji še vedno nimamo. To povzroča kup težav, eno omenjate sami: ni predpisanih standardov izo­braževanja in drugih pogojev, ki bi jih moral izpolnjevati nekdo, ki bi želel opravljati poklic psihoterapevta. Ni preverjanja kakovosti dela t. i. terapevtov. Sam se pogosto čudim, od kod nekaterim pogum, da se po enem ali dveh vikend delavnicah lotijo »terapevtskega« dela in si na vrata pisarne pripnejo napis »terapevt oz. psihoterapevt«. Vsak, ki stopi v terapevtski odnos s klientom, nosi namreč strašansko veliko odgovornost. Mislim, da se Posavje na tem področju ne razlikuje bistveno od drugih krajev v Sloveniji, je pa res, da je t. i. terapevtska ponudba v večjih krajih bolj raznolika.

Sam se močno zavedam pomena kakovostnega študija psihoterapije, zato smo konec marca, na Franklov 118. rojstni dan, na mojo pobudo skupaj z mag. Ksenijo in dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka ustanovili Inštitut za logoterapijo, katerega poslanstvo bo v prvi vrsti izvajanje kakovostnega programa izo­braževanja in usposabljanja bodočih logoterapevtov.
 
Napoveduje se regulacija področja psihoterapije – se strinjate s tem predlogom?
Z najavljenim predlogom zakona o psihoterapiji, ki naj bi šel v javno obravnavo, kot podpredsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo in kot predsednik Slovenskega društva za logoterapijo – LOGOS nisem seznanjen, tako da ga ne morem komentirati. S predlogom nista seznanjena niti predsednica SKZP dr. Romana Kress niti mag. Miran Možina, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, ki je bil eden od ključnih snovalcev zadnjega predloga zakona o psihoterapiji, ki smo ga pripravljali lansko leto. Z Ministrstva za zdravje sem dobil informacijo, da naj bi bil predlog zakona podoben zakonu, ki so ga na Hrvaškem sprejeli pred dvema letoma. Če je res tako, potem sem do osnutka skeptičen, kajti situacija na področju psihoterapije v Sloveniji in na Hrvaškem še zdaleč ni primerljiva. V tem oziru apeliram na politiko, da stopi v dialog s psihoterapevtsko stroko.
 
Vrniva se na logoterapijo. Pridejo trenutki, ko se srečamo s težkimi življenjskimi situacijami; kako si lahko pomagamo z logoterapijo, da ne obupamo, da začutimo lastno notranjo moč?
V težkih situacijah je dobro, da se ne zapremo, izoliramo. Dobro se je spomniti lastne prehojene poti v zavedanju, da smo veliko težkih stvari v življenju že prestali, da vsaka stiska enkrat mine, da je le treba zdržati in ohraniti svoje dostojanstvo. V trenutkih trpljenja imamo vedno eno zelo osebno nalogo: da poiščemo smisel trpljenja, ki nas je zadelo. Ko in če ga najdemo, potem je tudi stisko lažje prenašati. Ko je zelo težko, je pogovor s psihoterapevtom zagotovo nekaj, kar lahko pomaga. Pri tem so nam lahko v veliko pomoč tudi nekatere logoterapevtske metode: sprememba stališča, namerna nepozornost, notranji odmik, razvijanje hvaležnosti za vse, kar je kljub trpljenju in bolečini še vedno ostalo lepega v našem življenju.
 
Nam lahko zaupate kakšen nasvet, kako graditi zdrave odnose znotraj družine in na delovnem mestu?
Predvsem mislim, da se moramo tako v družini kot na delovnem mestu učiti dveh stvari: pogovarjanja in sožitja. Dober pogovor, naj bo v družini ali službi, odpira možnost ustvarjanja povezanosti in graditve skupnosti. Ključna prvina pogovora je sposobnost poslušanja. Šele ko nekoga poslušamo, ga lahko tudi slišimo. Besede so, poleg dotika, edino orodje, s katerim lahko drugim posredujemo svoje misli, svoja občutja, svoje notranje doživljanje pa tudi svoje strahove in ranljivost. Sožitje, zlasti medgeneracijsko, pa je ključ, ki nam v času individualizma omogoča vzpostavljanje odnosov, v katerih se bo vsak čutil spoštovanega in upoštevanega.
 
Se pogosto vračate v svojo domačo vas, ste opazili v času od vašega odhoda v slovensko prestolnico spremembe, ki vas bodo pripeljale nazaj v Posavje?
Rad se vračam v domače kraje. Pogosto me povabijo tudi na kakšno predavanje. Seveda opažam spremembe. V zadnjih štirih desetletjih in več se je spremenilo marsikaj. Kraji so bolj urejeni, stavbe obnovljene, gospodarstvo se je okrepilo. Za Sevnico lahko rečem, da se je zelo dvignila raven zdravstvenih storitev. V ljudeh se je prebudila zavest o naravnih lepotah, o kulturni in kulinarični dediščini, ki jo lahko s ponosom pokažemo tudi drugim, kar pa je močno pospešilo razvoj na področju turizma in promocije naših krajev. Zagotovo bi si želel boljše prometne infrastrukture, ki bi razvoj naših krajev še pospešila. Kjer je le mogoče, promoviram naše Posavje, povabim prijatelje ali poslovne partnerje na obisk. Že nekaj let pa sem tudi ponosni boter trte modre frankinje v sevniškem grajskem vinogradu.

Če se ozreva v vaše otroštvo in mladost, kje, s kom in kako ste preživljali čas? Kaj so danes vaši hobiji, kako si napolnite baterije in nahranite dušo in telo?
Na otroštvo imam lepe spomine. Izhajam iz delavsko-kmečke družine, sem najstarejši od treh otrok, imam še sestro in brata. Starša sta že oba pokojna, otroci gojimo med seboj lepe odnose, se znamo podpirati, veliko se tudi slišimo in pogovarjamo, srečujemo nekoliko manj, ker živimo vsak na svojem koncu Slovenije. V otroštvu in letih odraščanja smo s sosedovimi otroki veliko časa preživeli v gozdu, na travniku. Nekaj sem pomagal pri delu na kmetiji, veliko smo se igrali … Res lepi časi. Če pa pogledam na svoje otroštvo in na rodno družino skozi prizmo tega, kar danes delam, lahko rečem, da nisem iz otroštva prinesel nobenih hudih travm, stisk, za kar nimam nobenih zaslug. Preprosto – darovano mi je bilo. Za to sem staršem in življenju neizmerno hvaležen.
 
Bi z bralci delili zaključno misel o tem, kaj v družbi, ki se neutrudno peha za iskanjem višjega smisla, resnično šteje?
Tisto, kar na koncu res šteje, je notranji mir. Ko ga zgradimo, udejanjimo in občutimo, potem lažje ohranimo trdnost tudi v velikokrat zelo razburkani vsakdanjosti in v težkih trenutkih, ki nas doletijo.
 
Andreja Kališnik
foto: osebni arhiv mag. Martina Lisca

#povezujemoposavje

Pogovor je bil objavljen v zadnji številki časopisa Posavski obzornik, ki je izšel 13. aprila 2023.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Ob cestah večkrat najdemo različna znamenja, ki označujejo točke, kjer se je v preteklosti nekaj zgodilo. Pomembna mesta označujejo tudi križi oziroma razpela, teh je v naših krajih precej. Večina jih je v dobrem stanju, saj ljudje lepo poskrbijo zanje. Nekateri so ohranjeni slabše, spet drugi pa so bili skozi leta tudi odstranjeni. Po dolgih 25 letih so na Osredku pri Podsredi v bližini Kerinovega spomenika ponovno postavili Omerzlov križ, ki je bil prvotno postavljen davnega leta 1934, danes pa spet pozdravlja domačine in mimoidoče.

Po koncu prve svetovne vojne je v znak hvaležnosti, da je vojno preživel, križ postavil Anton Omerzo. Križ je luč sveta ugledal leta 1934 in je mimoidoče pozdravljal vse do leta 1996. Ob gradnji nove ceste in ureditve križišča je vnuk Antona Omerzla, Marjan Beuc, križ umaknil, saj je bil napoti novi cesti, predvsem pa je bil dotrajan. A kmalu po ureditvi ceste je med domačini, predvsem pa v družini Beuc, tlela želja, da se križ postavi nazaj. V lanskem letu se je Marjan Beuc dokončno odločil, da križ ponovno postavi. Na skoraj enakem mestu so postavili mogočno razpelo in nanj namestili prvotno podobo Jezusa, ki je križ krasila že v preteklosti.

Zbranim je besede namenila tudi županja Občine Kozje Milenca Krajnc.

Križ, ki povezuje ljudi dveh župnij in občin

Na velikonočni ponedeljek so križ na Osredku pri Podsredi, ki se nahaja skoraj na meji med dvema občinama, občino Kozje in občino Brežice, ter na meji med dvema župnijama, Podsreda in Pišece, tudi blagoslovili. Ob blagoslovu se je ob razpelu zbralo veliko domačinov iz bližnje okolice, križa pa sta blagoslovila kar dva duhovnika, in sicer podsredški župnik Lojze Weingerl in nekdanji župnik iz Pišec Gregor Majcen. Po blagoslovu je številnim zbranim spregovorili Marjan Beuc, ki se je zahvalil Občini Kozje za pomoč pri urejanju dokumentacije in povabil vse k pogostitvi. Dobre želje je ob velikonočnih praznikih krajanom in vsem drugim zbranim namenila tudi kozjanska županja Milenca Krajnc, ki je povedala, da je vesela ponovne postavitve križa, ki naj bo znak vere in upanja. Dobrim željam se je pridružil tudi predsednik KS Osredek pri Podsredi Jože Okrošek, ki je hvaležen družini Beuc, da je poskrbela za ponovno postavitev križa. Druženje ob razpelu se je nato nadaljevalo še pozno v popoldne z željo, da se ob križu večkrat snidejo prijatelji in znanci, ki so veseli, da se je križ po 25 letih vrnil na svoje mesto.

Besedilo in fotografije: Jernej Šulc, Naše Oko

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.