Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Ivana Vatovec med prebiranjem odlomka iz novega romana Rudija Mlinarja, s katerim se je pogovarjala Lučka Černelič
V dvorani MC Brežice je 20. februarja potekal poseben kulturni večer Sobivanje različnosti, v sklopu katerega je pisatelj Rudi Mlinar predstavil svoj novi roman Kamav tu, zgodbo o prepovedani ljubezni. Dogodek je v duhu kulturnega praznika organiziralo Društvo diabetikov Posavje – Brežice.
Društvo je v svoj program uvrstilo tudi predstavitev Mlinarjevega romana, zato je na začetku predsednica društva Darja Mandžuka ob pozdravu in zahvali, da so člani društva v tako velikem številu prišli na dogodek, poudarila, da je njihova prisotnost priznanje in dokaz, »da se trudimo držati skupnost in da dobro delamo«. Dodala je, da se v društvu družijo in izobražujejo, saj skušajo z znanjem in izmenjavo izkušenj čim bolj obvladovati sladkorno bolezen. Nekateri njihovi člani so po njenih besedah še posebej aktivni tudi na področju glasbe, literature itd. ter tako še dodatno bogatijo društvo in skupnost. Eden od teh je tudi Rudi Mlinar.
Mlinar, sicer po rodu iz Koroške, je plodovit pisatelj, saj je izdal že svoje 25. knjižno delo.
Roman postreže z razmišljanjem o sobivanju različnosti v naši družbi
Pogovor z avtorjem je vodila Lučka Černelič, ki je uvodoma dejala, da gre za izviren družbeni roman, ki ga avtor postavlja med posebno in sebi zelo ljubo literarno delo. V pogovoru sta odstrla le tančico vsebine, ki se nanaša na odsev različnosti v družbi, ter s tem verjetno zbudila radovednost in pritegnila k branju. Rudi Mlinar, sicer po rodu Korošec, ki od leta 1999 živi in literarno ustvarja v Brežicah, je od leta 2007 član Društva slovenskih pisateljev, ves čas deluje tudi v literarni sekciji Beseda KD Franc Bogovič Dobova, za svoje pisanje je prejel več nagrad in priznanj. Je plodovit pisec, na njegovi ustvarjalni poti je nastalo skoraj nepregledno število proznih in dramskih del, nekaj tudi v soavtorstvu s soprogo Ivano Vatovec. V zadnjih letih se je posvetil predvsem pisanju biografskih romanov, npr. o slovaropiscu Maksu Pleteršniku, pisatelju in advokatu Janezu Mencingerju, pisatelju Prežihovemu Vorancu, pred kratkim je izšel roman Volan, okrogel kot svet, v katerem je po pripovedovanju poklicnega voznika Borisa Panića iz Brežic literarno poustvaril neverjetno življenjsko zgodbo. »Morda pa preseneča, da knjiga Kamav tu (v romskem jeziku to pomeni ’ljubim te’, op. p.) postreže z razmišljanjem o sobivanju različnosti v naši družbi, ki je že resnično in pregovorno zahtevna ter se v njej srečamo z razodevanjem sobivanja z etnično skupino Romov,« je izpostavila Černelič ter dodala, da to še zdaleč ni ljubezenska zgodba s srečnim koncem, odstira pa romsko problematiko v prepletu bivanja, izobraževanja, ljubezni.
Predstavitev romana je bila dobro obiskana.
Preden se je Mlinar lotil pisanja, je tudi obiskal romsko naselje
Mlinar je o navdihu za pisanje te knjige, ki je že njegova 25. do zdaj, povedal, da se je na pobudo pisatelja Vinka Ošlaka lotil romske tematike, a je na koncu nastalo povsem nekaj drugega od tega, kar je sprva nameraval. Svoj čas je bil kot varnostnik zaposlen na železniški postaji v Ljubljani in je tam spoznal dosti Romov »in njihova življenjska usoda, njihov način življenja me je tako pritegnil, da sem zasnoval ta roman, in ko sem ga enkrat začel pisati, je zgodba tekla kar sama od sebe«. Černelič je ob tem poudarila, da gre pri tem romanu za umetniško delo in ne za kakšno strokovno-teoretično problematiziranje nestrpnosti, zadržanosti, zapostavljanja nam drugačnih. Pred pisanjem se je Mlinar s pomočjo Petra Dirnbeka tudi na lastne oči pozanimal in prepričal o življenju Romov z obiskom njihovega naselja. »Poleg teh izkušenj je bilo potrebnega tudi še mnogo brskanja po spletu in iskanja podatkov, listanja po časopisih itd. Skušal sem realno opisati njihovo življenje, se kolikor toliko približati resnici, ki je prisotna med nami in Romi, ne pa ga idealizirati, poveličevati,« je pojasnil ter poudaril, da »če bi upoštevali sobivanje različnosti ne samo med Romi in Slovenci, belimi in črnimi, bogatimi in revnimi …, ampak tudi na splošno, bi vsako sobivanje v svet prineslo mnogo lepšega, kot je danes prisotno«.
Nastop Petra Dirnbeka, Joca Voglarja in romskih otrok
Zanj je knjiga »literarni otrok«
Kamav tu je zajetno delo, saj obsega dobrih 300 strani, avtor ga je zastavil v dveh delih, Černelič jih je poimenovala kar ’prej’ in ’potem’. Mlinar je opisal, da prvi del obsega predvsem otroška leta obeh glavnih junakov knjige Zorana in Milene, življenje v romskem naselju, problematiko šolanja Romov, njihove prigode, razhajanja, težave, tudi vsa tista dejanja, ki so včasih zapisana v črni kroniki v časopisu, tako Mlinar. Zaplet se zgodi, ko Milenini starši svoji hčerki prepovejo druženje z Zoranom, ki je Rom. »Mlada človeka se še ne zavedata in ne razumeta, zakaj je njuno prijateljstvo na tako težki preizkušnji, obenem pa občutita krivico, ki se obema dogaja,« je dejal avtor romana. V nadaljevanju se zgodi selitev Mileninih staršev v Avstralijo, da bi bila razdalja med njuno hčerko in Romom prevelika, da bi se še sploh kdaj videla. Drugi del romana se dogaja deset let kasneje, ko se glavna junaka zgodbe slučajno srečata v Ljubljani, kjer oba študirata, ter se njuno prijateljstvo obnovi in na koncu preraste v ljubezen, ki pa še naprej naleti na močno nasprotovanje Mileninih staršev. »Ampak vedno znova ljubezen potrebuje nekoga, ki jo varuje in ne pusti, da bi razpadla,« je dejal Mlinar in dodal, naj drugo ostane skrivnost, saj ne želi razkriti celotne vsebine knjige. »Zame je knjiga literarni otrok, zato si želim, da najde pot v čim več vaših domov in vam polepša kak bolj pust večer, ki bo z branjem postal lepši,« je Mlinar navzoče še povabil k prebiranju. Slišali smo tudi odlomka iz romana, enega je prebrala Lučka Černelič, drugega pa Ivana Vatovec. Zahvalili so se tudi ilustratorki Tamari Pintarič, ki je knjigo oblikovala, da je prijetna na otip in izgled.
Nagovor ravnateljice Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanje Ozvatič
Redno sodeluje s Celjsko Mohorjevo družbo
Dogodka, ki ga je povezovala Ivana Vatovec, so se udeležili tudi v. d. direktorja Urada Vlade RS za narodnosti Rok Petje, predsednik in podpredsednik Zveze Romov Slovenije, Jožek Horvat Muc in Borut Horvat, brežiška podžupana Mojca Florjanič in Bogdan Palovšnik pa tudi ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe, pri kateri je Mlinar izdal že več knjižnih del, dr. Tanja Ozvatič, ki je omenila, da je njegov zadnji roman Kamav tu kot 173. zvezek uvrščen med najstarejšo slovensko knjižno zbirko Slovenske večernice, in ga označila za »hišnega Mohorjevega avtorja«. Navedla je še, da je roman vreden branja zaradi izjemnega avtorjevega literarnega občutka, s katerim ne pripoveduje o romski skupnosti, ampak bralcu omogoči, da jo doživi. Nekaj besed je spregovoril tudi podžupan Palovšnik in se zahvalil, da je bil lahko tudi kot predstavnik Občine Brežice udeleženec tega po njegovem zelo zanimivega dogodka. »Sem pozitivno presenečen nad tolikšno udeležbo in takšnim programom, predvsem pa me je presenetil zelo prijeten nastop 22 romskih otrok in upam, da bo takšnih nastopov čim več,« je dejal ter dodal, da se občina trudi in zadnjih nekaj let rešuje položaj romske skupnosti v občini, rekoč, da delajo majhne, a upa, da prave korake. Omenil je, da so ob letošnjem svetovnem dnevu Romov (8. april) pripravili tudi likovni natečaj za romske otroke, ki bodo povabljeni, da v šolo prinesejo svoje izdelke in bodo za to tudi nagrajeni.
Ob koncu je sledila zahvala predsednice Društva diabetikov Posavje – Brežice Darje Mandžuka, seveda tudi Ivani Vatovec in Rudiju Mlinarju, članoma društva.
Nastopili tudi romski otroci iz Kerinovega Grma
Kulturni program so pripravili Peter Dirnbek in Joco Voglar, znani brežiški par Elizabeta in Dragutin Križanić ter Nataša in Saša Kostić (duo Sinji galeb), ki sta se nedavno preselila v Brežice. Dirnbek je v samem začetku pomagal pri uresničevanju ideje o Mlinarjevi knjigi in ima tudi sicer veliko izkušenj na področju, o katerem knjiga govori. Z Voglarjem sta zaigrala in zapela tudi pesem Tudi jaz sem samo človek, med katero so ju s petjem ter igranjem na sintetizator, kitaro in cajon spremljali romski otroci iz Kerinovega Grma. Pesem je v romščino priredila Nataša Brajdič.
[embedded content]
R. R.
#povezujemoposavje
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
