Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
V velikem razstavišču Galerije Božidar Jakac je od petka zvečer do 31. marca 2024 na ogled retrospektivna razstava Fragmenti časa: Miroslav Zdovc in fotografska scena. Na njej so poleg fotografij Miroslava Zdovca na ogled tudi fotografije njegovih sodobnikov in sodelavcev Josipa Pelikana, Marka Gosarja, Borisa Gaberščika in Tomaža Gregoriča.
Razstava Fragmenti časa: Miroslav Zdovc in fotografska scena predstavlja življenjski opus Miroslava Zdovca, enega vidnejših in pomembnejših fotografov v slovenskem kulturnem prostoru, ki je aktivno deloval v obdobju od začetka 50. let do začetka 90. let 20. stoletja. Poleg tega razstava njegovo delo dialoško sooča z deli fotografov in umetnikov, ki so bili z Zdovcem na takšen ali drugačen način povezani in ki njegovo prakso umeščajo v širši časovni in prostorski okvir: To so: Josip Pelikan, Marko Gosar, Boris Gaberščik in Tomaž Gregorič.
Kustos razstave Miha Colner
Zdovčevo delo izginilo iz javnosti
Zdovc je bil precej povezan s Kostanjevico na Krki, saj je tja začel zahajati v 70. letih in dolga leta sodeloval z Jakčevo galerijo, je uvodoma povedal direktor Goran Milovanović. Nekaj let pred njegovo smrtjo so dokumentirali njegovo kompletno zbirko, saj ni bil le fotograf, ampak tudi strasten zbiralec umetniških del. Tokratna retrospektivna razstava je prirejena ob priložnosti dokončne obdelave in sistematizacije Zdovčevega fotografskega arhiva, ki je prišel v Galerijo Božidar Jakac v obliki donacije. Njegovo delo je zaradi njegove dolgoletne odsotnosti od aktivnega delovanja in fotografske scene zastavljena v smislu predstavljanja širšega prostora in časa, v katerem je živel in deloval.
Zdovčeve fotografije
Njegovo delo je namreč po skoraj 40 letih po prenehanju njegove ustvarjalne poti (sredina 80. let), 30 let po koncu profesionalne fotografske kariere (začetek 90. let) in skoraj 15 let po njegovi smrti (2009) skoraj izginilo iz javnega diskurza. Leta 1986 je bila v Lamutovem likovnem salonu v Galeriji Božidar Jakac pregledna razstava del Miroslava Zdovca, kar je obveljalo kot simboličen zaključek njegovega udejstvovanja na področju avtorske fotografije in umetnosti.
Miroslav Zdovc (1929–2009) je bil fotograf in umetnik, ki se je udejstvoval na različnih področjih fotografije in vizualne kulture. Deloval je kot profesionalni fotograf, ki je bil specializiran za muzejsko delo, kot dokumentarni fotograf, ki je objavljal v publikacijah, in kot fotograf-umetnik, ki je razstavljal v galerijah in muzejih. Prav njegova avtorska fotografija, bodisi dokumentarno ali likovno pogojena, je pomembna v zgodovini lokalne in regionalne fotografije. Zdovc je leta 1947 opravil vajeniško dobo v fotografskem studiu Pelikan v Celju in se istega leta zaposlil v Studiu Fotolik v Ljubljani. Leta 1951 je postal fotograf v Muzeju NOV, nato pa leta 1954 v Moderni galeriji v Ljubljani. Leta 1969 se je zaposlil kot fotograf na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 1979 pa je do upokojitve v zgodnjih 90. letih deloval kot neodvisni fotograf.
Na ogled je tudi kipec Miroslava Zdovca, delo Mirsada Begića
Desetletja, v katerih se je fotografija spreminjala
Razstavo je podrobneje predstavil njen kustos Miha Colner, ki je dejal, da je bil Miroslav Zdovc fotograf svojega časa. Deloval je skozi relativno dolgo obdobje, ko sta fotografija in vizualna kultura prešli skozi nekatere temeljne spremembe. Njegova ustvarjalna pot se je začela v 40. letih, ko je bila fotografija še trdno zasidrana v modernistični paradigmi, zaključila pa se je konec 80. let, ko se je fotografski medij dodobra spremenil in postal skoraj enakovreden klasičnim umetniškim medijem. Njegova praksa v 50. letih je bila zaznamovana s tradicionalno in romantično fotografijo, v 60. letih se je široko odprla v idejne zasnove dokumentarne fotografije, 70. letih se je večinoma posvečal raziskovanju krajine in človeškega telesa, v 80. letih pa se je njegova praksa še razširila, saj je začel ustvarjati dela v mešanih tehnikah, kot so kombinacije fotografije, grafike, risbe in kolaža. Ker ni bil gmotno odvisen od umetniškega delovanja, je deloval povsem neobremenjeno in ni sledil takrat progresivnim tendencam v fotografiji. Zato je predstavljanje njegovih mentorjev, sodelavcev in sopotnikov na pričujoči razstavi namenjeno predvsem temu, da lahko danes Zdovčevo delo postavimo v širši kontekst prostora in časa.
Josip Pelikan (1885–1977) je bil profesionalni fotograf, ki je od leta 1919 vodil fotografski studio Pelikan v Celju. Marko Gosar (1953) je umetnik, ki deluje na področjih slikarstva, grafike in fotografije, s katerimi prikazuje izseke urbanega vsakdana. Boris Gaberščik (1957) je umetnik in fotograf, ki v svoji praksi ustvarja režirane studijske prizore in z njimi izpostavlja univerzalna vprašanja človeškega bivanja. Tomaž Gregorič (1969) je fotograf, ki se v svoji umetniški praksi posveča vprašanjem dojemanja svoje neposredne okolice in kulturne krajine.
P. P.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
