Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Slovensko etnološko društvo in Hrvaško etnološko društvo že od leta 1981 prirejata skupne posvete z naslovom Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo z namenom razpravljati o aktualnih etnoloških vprašanjih in izmenjevati izkušnje iz obeh držav. Tokratni posvet, že 17. po vrsti, ki se je 3. in 4. oktobra odvijal v Posavskem muzeju Brežice, je bil posvečen aktualni temi – sledem čezmejne mobilnosti.
Mobilnost in meje so že dolgo predmet etnoloških in antropoloških raziskav. V letošnjem programu Vzporednic smo k mejam in (ne)mobilnosti pristopili preko sledi, ki meje in mobilnosti označujejo, reprezentirajo in dokumentirajo. Sledi se lahko neposredno navezujejo na meje: mejni prehodi, ograje, obmejne ceste, nadzorna infrastruktura, dokumenti za prehajanje mej, spletne aplikacije za prijavljanje čezmejnih projektov ipd. Lahko pa nastopijo kot asociativni indeksi mej: v primeru nereguliranih migracij so sledi meje in gibanja na primer zavržene obleke, pogorelo ognjišče ali sledi čevljev v blatnih tleh. Kot opredmetenje čezmejnega gibanja ali njegovega preprečevanja imajo sledi svojo fizično pojavnost. S tem pa imajo trajanje, odražajo sledi časa, ohranjajo spomin in predstavljajo zgodovino.
Ljudje, ki stopajo v stik s to predmetnostjo, se nanjo odzivajo različno: zanje ima različen pomen, nanje deluje afektivno, sproža asociacije in spomine. Nekateri predmeti, ki so prečkali meje, se kot spominski oz. dediščinski predmeti ohranjajo v domačih zbirkah in muzejih. Pomembne so tudi nematerialne sledi mobilnosti, ki so vključene v izkušnje, zgodbe in čustva posameznikov ter kolektivne spomine skupnosti. Zasidrane so v različnih kulturah, dediščini in politikah spominjanja.
Tematika je bila obravnavana v štirih tematskih sklopih:
- Sledi preteklih čezmejnih mobilnosti
- Predmetnost in čezmejna mobilnost
- Virtualne čezmejne mobilnosti
- Sledi nečloveških živih bitij
Zaključki:
- Mobilnost se razumeva kot mobilnost ljudi, živali, rastlin in drugih oblik življenja. Presega se zgolj antropocentristični nazor, saj človek ni edini subjekt vsega.
- Meje so kompleksne in temporalne, zato jih obravnavamo transnacionalno, transdisciplinarno in transinstitucionalno. Potrebno je znanje o mejah, ob tem so tudi muzeji (nova definicija muzeja) in umetniške iniciative potencialni prostori za širjenje zavedanja problematike mej in čezmejne mobilnosti ter preseganje strahu.
- Pri raziskovanju migracij in migrantskih poti so nujni visoki etični standardi. Pomembna je kolaborativna in povezovalna etnografija, inkluzivni pristop, ki enakovredno vključuje osebe z izkušnjo migracij in lokalno prebivalstvo. Oseb z izkušnjo migracije ne kriminaliziramo, a tudi ne viktimiziramo, pri čemer se vseskozi zavedamo, da so avtonomni posamezniki. Pomembna je ustrezna terminologija.
- Sledi predmetnosti za osebami z izkušnjo migracije so temporalne, pričajo o restriktivnosti mejnega režima, zato je v procesu dediščinjenja predmetov in migrantskih poti potrebno s temi sledmi postopati spoštljivo in etično.
- Virtualne čezmejne mobilnosti ponujajo nove oblike identifikacij, revitalizacij, odpirajo področja solidarnosti, IKT pa lahko postane ključen za ohranjanje določenih dejavnosti in identitet. Virtualne migracije na trgu dela lahko ublažijo intenzivnost migracij in ga obrnejo v nasprotno smer.
V četrtek, 3. 10. 2024, je bila kot del programa odprta potujoča razstava Na vrtu (ne)vidnih, ki bo v Galeriji PMB na ogled do 15. 10. 2024. Predmeti, ki so del našega življenja, sveta, vsakdana in so bili zapuščeni na mejah med Hrvaško, Slovenijo in Italijo, pripovedujejo o nevidnih prehodih, ki puščajo vidne sledi. Na vrtu (ne)vidnih so razstavljeni predmeti, ki so jih zbrali profesorice/profesorji in študentke/študenti Univerze na Primorskem (UP FHŠ) in Univerze v Trstu (Transform4Europe) ter Podiplomskega inštituta v Ženevi.
Avtorji: izr. prof. dr. Roberta Altin, izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget, red. prof. dr. Alessandro Monsutti, dr. Giuseppe Grimaldi.
Za zaključek oziroma nadaljevanje drugega dne pa je potekala strokovna ekskurzija po »terenu PMB« z osrednjo temo »obmejni kraji in ljudje«, ki je vključevala obisk Podbočja in Črneče vasi. Gre za dve obmejni vasi, ena na vznožju Gorjancev in 9 km oddaljena od meje z Republiko Hrvaško in druga čisto na vrhu Gorjancev, tik ob meji. Posavski muzej Brežice sodeluje z različnimi deležniki v obeh skupnostih, ki aktivno sooblikujejo predstavljanje in skrb za snovno in nesnovno dediščino skupnosti. V Podbočju je udeležence sprejela Ivanka Černelič Jurečič, ki je predstavila ključne znamenitosti ter sodelovanje s PMB. V Črneči vasi so prebivalci s podporo Občine Kostanjevica na Krki obnovili zapuščeno stavbo in jo preoblikovali v prostor skupnosti ter k sooblikovanju vsebin povabili tudi PMB. Tako nastaja skupnostna zbirka, podlaga za stalno razstavo, katere avtorica je ob aktivnem sodelovanju Črnečanov dr. Ivanka Počkar.
Vir: PMB
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
