Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
V petek, 15. septembra, je v dvorani ZMŠ Krško potekala predstavitev knjižnega prvenca izpod peresa mlade Krčanke Aldine Bajrović. Prvenec je avtorica napisala v angleškem jeziku, nosi pa naslov: A Bad Day Doesn’t Mean A Bad Life, kar v prostem prevodu pomeni, da slab dan še ne pomeni slabega življenja.
Dobro obiskano literarno-pogovorno popoldne je povezovala Tina Šoln, ki je z zanimivimi vprašanji spodbudila avtorico k temu, da je iskreno spregovorila o problematiki, ki je zanimiva za vsakogar, predvsem pa za mlado populacijo, za t.i. »generacijo Z«, kateri pripada tudi še ne šestnajstletna pisateljica Aldina Bajrović.
Kdo je Aldina Bajrović?
Aldina je o sebi povedala, da obiskuje drugi letnik gimnazije Brežice, da bo kmalu stara 16 let in da goji neizmerno ljubezen do knjige in pisane besede. Knjige rada bere, še raje pa jih piše, zato ji veliko pomeni, ker je izdala svojo prvo knjigo 11. maja letos, prvič pa je bila predstavljena javnosti v Valvasorjevi knjižnici Krško, o čemer smo poročali v našem mediju.
»Priznam, da me je bilo strah, kaj bo, ko bo knjiga izšla, čeprav sem bila deležna veliko pozitivnih komentarjev že pred samim izidom knjige. In ko je bila knjiga enkrat ‘zunaj’, je bil to zame neopisljiv občutek,« je poudarila Aldina. Odločila se je, da bo knjigo izdala pri lokalni in zaupanja vredni založbi, stopila je torej v stik z založbo Neviodunum iz Krškega, svetoval pa ji jo je njen najstarejši brat Admir, je še povedala.
»Moje otroške sanje so bile, da bom nekoč pisateljica, in zdaj se mi to uresničuje,« je s skromnim nasmeškom pripomnila Aldina, ki je občinstvu tudi zaupala, da so njen knjižni prvenec izredno lepo sprejeli tudi v šoli in da jo tako sošolci kot profesorji spodbujajo na njeni poti.
Ljubezen do jezikov, boksa in pristen občutek za pomoč mladostnikom
»Rada ustvarjam, pomagam ljudem, rada treniram boks skupaj z bratom Admirjem, všeč so mi tuji jeziki in z veseljem se vračam v Makedonijo,« je poudarila mlada pisateljica. Naštela je tudi jezike, ki se jih pridno uči – govori slovensko, hrvaško, bosansko, srbsko; govori tudi makedonsko, turško in pa seveda ji ležijo angleščina, nemščina, italijanščina ter španski jezik.
Kar zadeva pisanje knjige, je Aldina še povedala, da jo je pričela pisati v začetku 9. razreda osnovne šole, ko je imela korono. Veliko je pregledovala družbena omrežja in videla, da obstaja ogromno knjig o temah, ki jo zanimajo, zato je prišla na idejo, da bi tudi sama napisala knjigo. »Med vikendi sem bila najbolj ustvarjalna, pisala sem seveda na računalnik in pa v jeziku, ki ga vsi mladi razumejo. Sicer gre pri prvencu za popolno fikcijo, ilustracijo za naslovnico pa je prispeval moj brat. Knjiga torej ni napisana o meni, poznam pa ljudi, ko so šli skozi težave, ki jih opisujem – tj. samopoškodovanje, anksioznost, samomorilne misli, zavračanje hrane ipd. Gre za izzive, o katerih se prej ni toliko govorilo,« je dejala mlada avtorica. »S knjigo želim nagovoriti mladostnike in jim pomagati. Dobro je, če veš, da ima nekdo podobne težave kot ti,« je še iskreno dejala Aldina.
Neizrečena občutja lahko vodijo v najhujšo stisko
Aldina se je dotaknila tudi dejstva, da sodobna družba premore določene sistemske napake in poudarila, da je »bolje, da se govori o občutkih, kot da se jih drži v sebi«. Po njenem mnenju je pomembno tudi, da se o občutkih in počutju več govori v osnovnih in srednjih šolah. »Pozornost je potrebno posvetiti temu, zakaj se nekdo tako obnaša, kot se. Če je npr. preveč agresiven ali pa preveč tih. Zatorej je vedno dobro vprašati sočloveka, prijatelja ali znanca, kako se počuti in ali je v sebi O.K.«
V pogovoru sta se Aldina in Tina Šoln dotaknili tudi problematike samomorilnih misli med mladimi. Strinjali sta se, da gre za kolektivno dejanje, da te s tem družba hitro izobči in potem ne vidiš več rešitve, bolečina pa se nato prenese naprej na celo družino. »Menim, da je samomor še vedno tabu tema in tudi če kdo reče, da mu je vsega dovolj, je to potrebno jemati resno, saj je po mojih izkušnjah v vsaki šali tudi nekaj resnice. Če ima torej kdo tovrstne težave, mu je treba pomagati na zaupen in diskreten način,« je še poudarila mlada pisateljica.
Pomembno je govoriti o duševnem zdravju mladih
»Generacije se spreminjajo, zato je potrebno govoriti o duševnem zdravju. Če knjigo preberejo starejši, bolje razumejo mlade, ki se dejansko soočajo z veliko obveznostmi v šoli, zato sami sebe spravljajo v stres, in to starejše generacije morda težko razumejo. Menim, da so ravno mladi lahko tudi kdaj utrujeni, izgoreli in nerazpoloženi za aktivnosti ali pogovor, zato je pomembno, da jim starši stojijo ob strani, jih spodbujajo in jim rečejo, da so ponosni nanje, ne glede na vse.« Aldina je tudi dodala, da mlade generacije odraščajo hitreje, kot je normalno, zato se tudi pojavlja toliko oblik depresije in anksioznosti; če pa občutja, ki jih nekdo doživlja, relativiziramo, to lahko dotično osebo oz. mladostnika pahne v še hujšo stisko. »Stisk mladih nikoli ne smemo podcenjevati. Pri tem je pomembna tudi izbira besed; potrebno se je bodriti in si reči – če sem šel skozi to, bom šel čez vse.«
Mati kot edini avtobiografski lik v knjižnem prvencu
Aldina je dejala, da je edini avtobiografski lik v njenem knjižnem prvencu mati protagonistke. »Je modra ženska, ki vse ve«. Ravno Aldinina mati je tista oseba v njenem življenju, ki jo že ves čas spodbuja k pisanju in ji je vedno rada kupovala kvalitetno branje. »Moja mami je moj zgled, ker daje toliko ljubezni. Ko odrastem, bi bila rada takšna, kot je ona.« Seveda pa Aldina goji neizmerno ljubezen tudi do svojega očeta, celotne družine in predvsem male nečakinje. »Pomembno je, da imaš družino, ki ti je v oporo,« je poudarila mlada avtorica.
»Generacija Z«
Aldina je o svoji generaciji, tj. generaciji Z, povedala, da so generacija TikToka, Instagrama in digitalizacije, pri čemer zaradi pretiranega vpogleda v življenje drugih občutijo tudi medvrstniške pritiske. »Menim, da je pretirana uporaba socialnih omrežij škodljiva in lažna. Ko ‘padeš’ v irealen svet, je to slabo zate, spremeni se ti tudi samopodoba, zato je potrebno biti kritičen do digitalnega sveta. Težko je priti ven iz njega,« je razmišljala.
Sicer pa je ob koncu pogovora Aldina občinstvu zaupala, da že končuje drugo knjigo, organizatorka pogovorno-literarnega popoldneva Franja Bučar iz ZMŠ Krško pa se je tako Aldini kot moderatorki Tini Šoln zahvalila za iskren ter iskriv pogovor in poudarila, da je v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja še kako pomembno govoriti o problematiki duševnega zdravja mladih.
A. K.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.