Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »
2.1.2025 | 18:30
Vsako jutro malce čez šesto uro Kristina Hrastar s težkim srcem zbudi šestletnega sina Martina in ga še vsega zaspanega po zajtrku odpelje z avtom iz Novega mesta v več kot 50 kilometrov oddaljeno Osnovno šolo Globoko v brežiški občini. Tam obiskuje 1. razred inkluzivnega oddelka, program enakovrednega izobrazbenega standarda redne osnovne šole, a prilagojenega tudi otrokom z avtističnimi motnjami. Mali Martin je namreč otrok s posebnimi potrebami, avtizem so mu odkrili pri treh letih in pol.
Kje bližje, na Dolenjskem, v Beli krajini ali na kočevskem koncu, take možnosti žal ni, čeprav je otrok z avtizmom veliko. Martinovi starši so se tako odločili za dobro otroka, čeprav gre za nemalo odrekanja, truda, napora in ne nazadnje tudi stroškov.
Letošnji prvošolci inkluzivnega oddelka OŠ Globoko Benjamin, David in Martin z učiteljicama (Foto: L. M.)
Kristina Hrastar (Foto: L. M.)
Zdenka Bregar Umek in Adrijana Sambolič (Foto: L. M.)
David je bil ravno pred tablo in se je navduševal nad našim fotoaparatom. Morda bo pa fotograf! (Foto: L. M.)
»Res je naporno, za nas in za Martina, ki ima poleg mnogih težav tudi motnje spanja. Zvečer težko zaspi, potem pa ga zjutraj, ko bi najbolj spal, budimo in je čez dan zelo utrujen. Ne vem, kako bo to vplivalo nanj. A v OŠ Globoko se dobro počuti in vem, da je tam v pravih rokah, da zanj skrbijo strokovnjaki. Če bi hodil v redno šolo, bi me skrbelo še mnogo bolj,« pripoveduje mamica Kristina Hrastar, ki v nasprotju z mnogimi starši, ki imajo otroka z avtistično motnjo, o vsem tem odkrito in tudi javno govori, saj želi, da se na tem področju kaj premakne na boljše.
PRED DILEMO
»Po diagnozi, ki je za starše zagotovo šok, ostaneš pravzaprav sam, negotov in nebogljen, spekter avtističnih motenj je namreč zelo različen. Do ustrezne pomoči je težko priti, saj je v razvojnih ambulantah malo zdravnikov, vse dodatne terapije, ki bi otroku pomagale, so samoplačniške in drage, oddaljene, skratka težko je,« pove.
Njihova družina Filip-Hrastar se je v dobrobit Martina po diagnozi celo preselila iz Katarja nazaj v Slovenijo, saj sta z možem prepričana, da domače okolje, slovenski jezikovni prostor in njihova širša družina dobro vplivajo na sina. Mamica, sicer zdravnica radiologinja, je službo za zdaj opustila in se je povsem posvetila skrbi za sina avtista.
Po vrtcu v Novem mestu, kjer je imel Martin zadnji dve leti spremljevalko, je bila družina pred dilemo, kam ga vpisati v osnovno šolo. V redni šoli, kjer je v razredu po 25 otrok ali več, bi zagotovo imel veliko težav, saj je najšibkejši na socialnem področju. Druženje je zanj težava, ne prenaša hrupa.
PREMALO POZNANI
»Spremljevalko bi imel ali ne, skoraj zagotovo pa ne bi bila specializirana za motnje z avtizmom. Druga možnost, OŠ Dragotina Ketteja v Novem mestu s prilagojenim programom in nižjim izobrazbenim standardom, ni enakovredna redni osnovni šoli in Martin bi imel slabše možnosti za naprej. Razredi so tam res manjši, a mešani, otroci imajo različne diagnoze. Šolanje na domu kot tretja možnost pa bi zahtevalo, da poučujem sama ali da plačujemo dodatno strokovno pomoč, skratka nobena možnost ni najboljša,« pripoveduje Kristina, ki je čisto po naključju izvedela za inkluzivni oddelek OŠ Globoko.
»Po obisku ob dnevu odprtih vrat smo se odločili – vztrajali bomo vsaj eno šolsko leto, potem pa bomo videli, kako in kaj,« pove Kristina, ki veliko časa zdaj preživi za volanom. Po dvakrat na dan v Globoko in nazaj. Nedavno je prejela odločbo Mestne občine Novo mesto, da ji bodo povrnili stroške prevoza, česar je vesela. »Žal samo za dve vožnji. A do konca pouka ga tam ne morem čakati, predolgo je,« pove in doda, da ji ni razumljivo, da nobena od novomeških osnovnih šol ni izkazala zanimanja za tak inkluzivni oddelek, pa potrebe nedvomno so. Večina staršev avtistov te možnosti niti ne pozna.
V GLOBOKEM DOJEMLJIVI
Da bodo morali kaj več narediti za prepoznavnost, meni tudi ravnateljica OŠ Globoko Zdenka Bregar Umek. Ponosna je, da je njihova šola leta 2020 imela posluh in se je odzvala povabilu šolskega ministrstva ter Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana za odprtje prve dislocirane enote zavoda, kjer v inkluzivnem oddelku omogočajo šolanje otrok z avtističnimi motnjami z enakovrednim izobrazbenim standardom, v domačem okolju, z možnostjo vključevanja v redne oddelke osnovne šole, in sicer od 1. do 3. razreda.
Potem je mogoče vključevanje v redno osnovno šolo, če otrok učno ni uspešen, pa ga usmerijo v programe z nižjim izobrazbenim standardom. Šolanje lahko nadaljuje tudi v omenjenem ljubljanskem zavodu.
»V OŠ Globoko smo bili dojemljivi za potrebe otrok z avtizmom, saj smo jih že prej srečevali, res pa je tudi, da je prednost naše šole, da je majhna – trenutno jo obiskuje 125 učencev – in ima oddelke z manj kot 20 otroki, tudi le po 12. Tako ponuja možnost inkluzije in vzporednih dejavnosti, kar večje šole težje storijo,« pove ravnateljica.
PODPORA POMEMBNA
Šola je morala za inkluzivni oddelek zagotoviti prostor, za strokovni kader pa je poskrbel zavod. K sreči je vse šlo dobro in v Globokem delujejo polno zaposlene socialna pedagoginja, učiteljica razrednega pouka ter učiteljica slovenščine in geografije s specialnimi pedagoškimi znanji, delno pa tudi svetovalna delavka in učiteljica angleščine.
Prednosti inkluzivnega oddelka je veliko, pove svetovalna delavka Adrijana Sambolič: v razredu je do pet otrok in dve učiteljici, zmanjšane so senzorične obremenitve, tu so razni specializirani pripomočki, didaktično gradivo in oprema. Pri nakupu teh je pomagal Rotary klub Čatež, veseli so tudi močne podpore Občine Brežice.
»Bistvo inkluzivnega oddelka sta dva dodatna predmeta socialnih in komunikacijskih veščin, integracija in inkluzija. Učence z avtizmom vključujemo v redne oddelke šole, z drugimi se družijo pri pouku športne vzgoje in na dnevih dejavnosti oz. najprej na področjih, na katerih so ‘močni’. Kasneje še drugod, pri tem smo prilagodljivi,« pripoveduje Sambolič in doda, da so izkušnje dobre.
STROKOVNOST, SRČNOST
Ob našem obisku so se vsi trije prvošolci – Martin prihaja iz Novega mesta, David in Benjamin pa sta iz Posavja – ukvarjali s številko 3. Uporabljali so različne pripomočke, sicer pa njihove učiteljice Mateja Mežič, Mojca Cerjak Ivanšek in Tjaša Šribar pravijo, kako neprecenljiva je bližina narave, gozda, kamor pogosto odidejo na svež zrak, rekreacijo ali umiritev.
Vse učiteljice se trudijo po najboljših močeh in skupaj s starši teh otrok se veselijo vsakega, še tako majhnega napredka. Treba je biti potrpežljiv. »Vsa pohvala za pogum, obsežno dodatno izobraževanje, primeren strokovni pristop in tudi srčnost. Ni vsak za takšno delo,« jih pohvali ravnateljica in pove, da so se za inkluzivni oddelek zanimali tudi starši avtistov iz trebanjskega in sevniškega konca, a poleg potrjene diagnoze v smeri motenj avtističnega spektra in odločbe Zavoda za šolstvo za vključitev v prilagojeni program je velika težava predvsem prevoz oz. prevelika oddaljenost.
NUJNO ŠIRJENJE
Zato tudi sama srčno upa, da se v državi zganejo in kak inkluzivni oddelek uredijo še kje drugje na dolenjskem koncu. »Že tako mnogi starši težko sprejmejo diagnozo, se osamijo, zaprejo vase, strah jih je in sram ter ne iščejo pomoči. Pa ta obstaja,« poudari Zdenka Bregar Umek.
Natalija Vovk Ornik, vodja oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami v Zavodu za šolstvo, upa, da država takšne dislocirane enote Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana čim prej razširi znotraj rednih osnovnih šol po vsej Sloveniji, tudi na dolenjskem koncu. »Vsaj vsaka regija bi jo morala imeti. Če bi katera novomeška šola ponudila prostor, učilnico ali dve, bi se skupaj s šolskim ministrstvom potrudili, da bi tam gostoval tak oddelek zavoda. Le kader s specialnimi pedagoškimi znanji z različnih področij bi bilo treba zagotoviti,« pravi.
KAJ PA NOVO MESTO?
Mestna občina Novo mesto staršem, ki otroke vozijo na izobraževanje v kateri drug zavod, ker se zaradi svoje drugačnosti ne morejo vključevati v javni ali organizirani prevoz, povrne potne stroške, stroške izvajanja programa pa krije država.
Morda pa jih Martinov primer spodbudi k razmišljanju, da bi v kateri osnovni šoli spodbudili specializiran inkluzivni oddelek za avtiste. Bilo bi več kot dobrodošlo. Prav v vseh osnovnih šolah v občini, razen v OŠ Drska, imajo otroke z avtističnimi motnjami, ki so z odločbo usmerjeni v običajne osnovne šole. Skupaj jih je 19 in so različnih starosti. Samo Martina starši vozijo v OŠ Globoko.
»Dejstvo je, da je otrok z avtističnimi motnjami vse več, v rednih osnovnih šolah imajo težave oni in tudi drugi učenci in učitelji. V Ljubljani je še nekaj možnosti, čeprav razni zavodi pokajo po šivih, a nedvomno so otroci z dolenjskega in belokranjskega konca prikrajšani. Zato močno podpiramo več inkluzivnih oddelkov,« pove Natalija Vovk Ornik iz Zavoda za šolstvo.
Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista
Lidija Markelj
Pozabljeno geslo
Registracija
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
