Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

13.12.2022 | 13:20

Predsednik vlade Robert Golob je konec oktobra obiskal Nuklearno elektrarno Krško (NEK), v kateri se je seznanil z razmerami v elektrarni in s potekom njenega remonta, po katerem bo po 40 letih delovanja začela nov 20-letni cikel obratovanja. Ministrskemu predsedniku smo zastavili nekaj vprašanj, povezanih z aktualnim dogajanjem v energetiki in o nekaterih drugih temah.

Nadzorni svet družbe GEN energija je za mesto generalnega direktorja družbe imenoval Dejana Paravana. Ta bo nadomestil dozdajšnjega direktorja Blaža Košoroka. V Posavju so pričakovali, da bo za direktorja imenovan nekdo iz lokalnega okolja. Ob imenovanju Košoroka so izrazili nezadovoljstvo, enako so nezadovoljni ob imenovanju Paravana. Posavski očitek je med drugim, da v vrh GEN energije ne prihaja strokovnjak s področja jedrske energije. Kako komentirate aktualno imenovanje Dejana Paravana za direktorja GEN energije in posavska pričakovanja?

»Politika se ni vpletala v imenovanje. Mogoče je poskus posavske lokalne politike, da bi se vpletala. Ampak kot tisti, ki mora skrbeti za nacionalno energetsko varnost, na to pač ne morem pristati. Po mojih informacijah bo novi predsednik uprave GEN energije človek iz skupine GEN. V vodstvo prihaja človek znotraj skupine, iz podjetja s sedežem v Krškem. Kriterij za imenovanje je strokovnost. Prepričan sem, da bo nova uprava, ko bo popolnjena, primarno strokovna in da bo dala zalet tudi razvojnim, ne samo poslovnim izzivom.«

Ali bo Slovenija gradila drugi blok jedrske elektrarne Krško?

»Nuklearna elektrarna Krško je v Evropi sinonim za stabilno, zanesljivo in varno jedrsko elektrarno. NEK je prva jedrska elektrarna v Evropi, ki s tokratnim remontom v takšnem obsegu zaključuje 10-letni investicijski cikel po katastrofalni jedrski nesreči v japonski Fukušimi. Če bi bilo takšnih jedrskih elektrarn, kot je NEK, več, bi bile energetske razmere na evropski ravni bistveno boljše. Zelo težko se bo Evropa iz zdajšnje energetske situacije izvlekla brez maksimalne uporabe vseh tehnologij. Na prvem mestu je prehod na obnovljive vire energije, a jedrska energije ima zdaj priložnost, da se spet uveljavi in ponudi rešitve za celotno Evropo. Dal sem izziv stroki, da v čim krajšem roku ponudi serijsko rešitev jedrske tehnologije zahodnega izvora, tako da bo politika lahko začela iskati nacionalno soglasje za naložbo v drugi blok nuklearke. Ali bo to lahko pripravila v letu ali dveh, bo pokazal čas, bo pa družbi GEN energija, ki je slovenska lastnica nuklearke, vlada dala mandat, da pospeši priprave. Za gradnjo drugega bloka bo potreben referendum. Obstaja možnost, da bo referendum že ob koncu tega mandata, najpozneje pa bi do njega moralo priti v petih letih. V Sloveniji in Evropi si želimo energetskih virov, s katerimi nas nihče ne more izsiljevati, ki jih obvladujemo tehnološko in pri katerih je vir goriva stabilen. Jedrska energija bo tako zelo pomembna.«

V tem delu Slovenije je zelo pereča romska problematika. Enajst županov občin jugovzhodne statistične regije in Posavja je zato pred kratkim podpisalo pobudo za spremembo petih zakonov, povezanih z romsko problematiko. Kako se bo vlada odzvala na to pobudo? Kaj je po vašem mnenju ključno pri reševanju romske problematike?

»Gre za zelo kompleksno problematiko; od nje ne bežimo. Želeli bi si, da bi bilo že v preteklosti narejenega več. V novembru bo prvi sestanek posebne skupine, ki jo bo vodil državni sekretar Tone Grizold iz mojega kabineta. Ima vso mojo podporo, da bo k tej problematiki pristopil taktno, ampak odločno. V tej skupini so tudi štirje župani od teh podpisnikov. Verjamem, da bomo uspeli združiti na enem mestu lokalne poglede in tudi državotvorne. Sem zmeren optimist, da bomo lahko prek delovanja te skupine naredili prve korake. Je pa res, problematika se ni začela ne zdaj ne pred dvajsetimi leti; gre za kompleksno problematiko, ki jo moramo uravnavati ustrezno, prefinjeno, ampak – kjer je treba – tudi odločno.«

Kako upravno oblikovati Slovenijo – koliko pokrajin, po katerem ključu oblikovati pokrajine? Posavje želi biti samostojna regija. Kako gledate na Posavje?

»Vlada je v avgustu oblikovala mnenje o predlogih treh pokrajinskih zakonov, in sicer da predlogov zakonov ne podpira. Predlogi tako imenovane pokrajinske zakonodaje spreminjajo in rušijo celotni zdajšnji sistem državne uprave. Vlada ocenjuje, da je trenutno treba okrepiti že obstoječe ustanove regionalnega razvoja: regionalne razvojne svete in regionalne razvojne agencije. Vlada ugotavlja, da v dozdajšnjih poskusih v Sloveniji niso dosegli političnega soglasja o tem, kakšne naloge naj bi opravljale pokrajine, zlasti pa, koliko naj bi bilo pokrajin. Posavje za zdaj deluje kar dobro, s tem da so že bila obdobja, ko je bilo mogoče bolj enotno, kot je danes, in zaradi tega tudi uspešnejše na državni ravni. To ne pomeni, da nima denarja, denarja je dosti ‘nabralo’ v preteklosti. Ampak ključno je, ali so občine povezane tudi na ravni projektov, ki so regionalnega značaja, kot sta namakanje in protipoplavna zaščita. Te regionalne teme so ključne prav za dialog z državo.«

Članek je bil objavljen v 44. številki Dolenjskega lista 3. novembra 2022

M. Luzar

Delite na Facebook

Tweet

Sledite nam

Shranite

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.