Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

1.7.2024 | 14:00

Sadjarstvo in vinogradništvo postajata zaradi vremenskih razmer vse kompleksnejši panogi – Letos mejne vrednosti temperatur, ki so otežile odločitev glede ukrepov – Okrog izplačila pomoči po lanski pozebi še vedno veliko neznank – Pri Kerinovih nad Krškim pozebla tretjina trt, lani pa pustošila toča

V zadnjih osmih letih so posavski sadjarji doživeli pet pozeb, od tega tri katastrofalne, poleg lanske še v letih 2016 in 2017. Zato so letošnjo pomlad spet z zaskrbljenostjo čakali, pripravljeni na spopad z nizkimi temperaturami. Kot je dejala Andreja Brence, kmetijska svetovalka na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto, specialistka za sadjarstvo, so razmere v letošnji pomladi ponovno pokazale, kako rizična dejavnost je sadjarstvo.

»Vedno smo trdili, da je sadjarstvo delovno intenzivna kmetijska panoga, v kateri je uspešnost pridelave v največji meri odvisna od dosledne tehnološke discipline. To pomeni, da je treba vsa dela v sadovnjaku izvesti strokovno in ob pravem času. V zadnjih letih moramo žal stavek dopolniti: uspešnost pridelave je v največji meri odvisna od sreče z vremenom, kar postavlja celotno panogo v zelo nezavidljiv položaj,« pravi.

Letošnjo pomlad je najprej izrazito toplo vreme močno pospešilo razvoj sadnega drevja, nato pa je temperatura naenkrat močno padla. Sicer ni bila izrazito nizka, pač pa je šlo za mejne vrednosti okoli -1 ali -1,5 stopinje pod ničlo, ko se že lahko pojavijo prve poškodbe, odvisno od faze razvoja in vrste drevja. »Takoj po cvetenju smo imeli v Posavju izredno tople in vetrovne razmere z nizko zračno vlago, kar je močno otežilo odločanje in izvedbo različnih načinov kemičnega redčenja plodičev jablan, saj so bili pogoji za ta tehnološki ukrep zunaj vseh priporočil ponudnikov sredstev in strokovnih služb. Sledili sta močna ohladitev in vremenska napoved toče, sodre ter v nadaljevanju še obilnih snežnih padavin, kar je onemogočilo spenjanje mrež, saj jih lahko nagrmaden sneg zelo hitro podre,« pojasnjuje Brencetova.

Opraševalcev še ni bilo

Tudi v pridelavi drugih sadnih vrst ni bilo precej drugače. Tako bi v letošnjem letu imeli po dolgem času obilno letino marelic, pa sta dež in sneg odnesla večino pridelka. »Zaradi hladnih razmer, v katerih so cveteli koščičarji, so marsikje ostali brez opraševalcev, saj čebele ne letajo pri tako nizkih temperaturah, v večini nasadov pa še niso zaživeli hoteli za divje opraševalce. Tako plodovi nekaterih sort češenj in sliv pospešeno odpadajo, grozdiči rdečega ribeza so kratki, nekateri zaradi slabe oplodnje, drugi zaradi nizkih temperatur.«

Tudi gibanje temperatur je bilo drugačno kot običajno. Tako so na nekoliko dvignjenih dobrih sadjarskih legah v drugi polovici aprila zaznavali nižje temperature kot v zaprtih nižinskih legah, ki so jih vedno odsvetovali za pridelavo sadja. »Seveda se ne bomo prenehali ukvarjati s sadjarstvom, vendar je treba že pri postavitvi nasadov razmišljati o kontroli čim večjega obsega rizikov: pozebe z oroševalnimi sistemi, različnimi grelnimi napravami, uporabo različnih sredstev za dvig odpornosti rastlin na strese, s protitočnimi mrežami, z namakalnimi sistemi,« našteva Brencetova in dodaja, da ob tem brez boljše vzpostavitve partnerstva med lokalnimi pridelovalci in domačimi kupci ne bo šlo.

Kerinovim pozeblo 10.000 trt

Kako so letošnje aprilske temperature vplivale zlasti na jablane, bo jasneje junija, ko se začne naravno trebljenje in začnejo plodiči sami odpadati. Je pa vsaj ponekod že jasno, kolikšna je škoda v vinogradih. Pri Kerinovih v Straži pri Krškem je pozeblo okoli 10.000 trt, kar je približno tretjina njihovih vinogradov. Od tega je 5.000 trt stoodstotno poškodovanih, druga polovica pa delno, pove gospodar Lojze Kerin. »V desetih letih smo doživeli štiri hude pozebe, lani pa še katastrofalno točo, ki nam je dobesedno zdrobila 80 odstotkov vinogradov. Če ne bi imeli protitočne mreže, tudi letos ne bi imeli nič pridelka. Vinograde smo škropili z algami, aminokislinami, z eteričnimi olji, da se je trta ponovno okrepila. In ker je imela vsaj tistih 20 odstotkov listja, se je lahko začela hraniti in začeta spet rasti.«

Sadjarstvo in vinogradništvo tako postajata vse kompleksnejši in zahtevnejši panogi, pri čemer pa država ne pomaga prav veliko. Kmetje že več kot eno leto po pozebi še vedno ne vedo, ali bodo za škodo sploh dobili obljubljeno pomoč države. Naravna nesreča zaradi pozebe je bila razglašena šele novembra in šele takrat, nekaj dni po popisu škode po toči, se je v trajnih nasadih začel tudi popis škode po spomladanski pozebi. Vmes je, kot je pojasnil Boris Orešek, predsednik strokovnega odbora za sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, avgusta začel veljati tudi nov zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ki določa drugačne pogoje in cenzuse. Po novem so tako kmetje do pomoči države upravičeni, le če je škoda v njihovih nasadih znašala 80 odstotkov ali več.

Članek je bil objavljen v majski tiskani številki Dolenjskega lista

D. Stanković

Delite na Facebook

Tweet

Sledite nam

Shranite

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.