Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Na godovni dan zavetnika prašičev sv. Antona Puščavnika, tudi Prašičkarja, 17. januarja, so članice in člani Društva rejcev krškopoljskih prašičev v Gostilni Kunst v Leskovcu pri Krškem opravili letni občni zbor, na katerem so pregledali delovanje v preteklem letu, se zazrli tudi v prihodnost in podelili statuse kmetijam, na katerih redijo krškopoljce.
Predsednica društva Martina Ivanšek je v uvodnem nagovoru med drugim izjavila, da je vesela polnega prostora, kajti to pomeni, da »rejci ne pričakujete samo, kaj bo društvo naredilo za vas, ampak da tudi vi nekaj naredite za društvo, da se vsaj enkrat na leto dobimo skupaj, se malo podružimo, poveselimo, izmenjamo mnenja, kritike, različna vprašanja«. Izrazila je upanje, da bodo še naprej zdržali, kajti »če smo v 80. letih znali ubraniti tega našega krškopoljca in ga uspeli obdržati, verjamem, da nam bo uspevalo tudi še naprej, čeprav nas z vsemi temi predpisi vsak dan bolj stiskajo za vrat. Upam, da bo šla vsa ta administracija na dol in ne na gor, pa bomo vsi zelo srečni.« Ivanšek tudi upa, da jim ne vzamejo še domačih kolin, »kar se baje zdaj potiho pripravlja«. Dodala je, da bi bilo lepo, da se v čim večjem številu udeležujejo raznih predstavitev čez leto, saj tudi na ta način pokažejo pripadnost krškopoljcu in slovenski avtohtoni pasmi. »Prav je, da delamo enotno, se povezujemo in držimo skupaj, kajti če tega ne bo, se lahko čez nekaj let od vsega skupaj poslovimo,« je še dejala.
Delovno predsedstvo občnega zbora s predsedujočim Andrejem Golobom (tretji z leve), predsednico društva ter tajnikom in strokovnim vodjo mag. Andrejem Kastelicem (desno)
Je prihodnost domačih kolin ogrožena?
Navzoče je pozdravil tudi novi direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Martin Mavsar, ki je mnenja, da bodo edino s pametno izpeljanimi zadevami lahko ohranili rejo in takšno število krškopoljcev ter da bodo tudi mlajši videli perspektivo v tej panogi. Potrdil je besede predsednice društva glede namigov o domačih kolinah, rekoč: »Zelo se bomo potrudili, da bodo ti namigi ostali tam, kjer morajo biti, se pravi v predalih, da se ne bi te stvari zgodile na terenu.« Zahvalil se je še rejcem, ker redijo prašiče in pridelujejo slovensko hrano. Za njim je spregovoril direktor KGZ Novo mesto Damijan Vrtin, ki je izpostavil, da njihov zavod skrbi za strokovno delo z društvom na čelu z vodjo oddelka za živinorejo mag. Andrejem Kastelicem, in poudaril, da je trenutno živinoreja »na tapeti«, pri čemer je prepričan, da neupravičeno, zato sta po njegovem najbolj pomembni enotnost in vztrajnost, saj bodo le tako lahko kaj dosegli oz. preprečili. »Treba je govoriti o krškopoljskem prašiču, reji, rejcih itd., kar na nek način tudi podpira porabo tega mesa,« je še povedal. Nekaj besed je nato zbranim namenil tudi brežiški župan Ivan Molan, ki se je dogodka udeležil kot rejec krškopoljcev. Navedel je, da v uredbi že piše, da je treba pri zakolu za lastno domačo porabo zaradi preprečevanja afriške prašičje kuge upoštevati tudi zahteve glede ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi in jih predati pooblaščenemu koncesionarju. »In to je tista nevarnost, na katero boste morali biti posebej pozorni na KGZS, kajti če bomo morali stranske produkte, se pravi odpadke, dajati pooblaščenemu koncesionarju in nam bodo še to zaračunali, potem to ne bo več rentabilno in bomo lahko z domačimi kolinami kar prenehali,« je menil.
Prejemniki statusov vzrejnih središč …
Med povabljenimi gosti so spregovorili še dr. Marjeta Čandek Potokar s Kmetijskega inštituta Slovenije, dr. Špela Malovrh z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Monika Očko, ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole na Šolskem centru Šentjur, kjer izobražujejo predvsem na kmetijskem področju, ter predstavnik Kmetijskega zavoda BRIC Soča Vitomir Bric.
Kamorkoli pridejo, promovirajo krškopoljca
… in statusov rej krškopoljskega prašiča v kontroli s podeljevalko
Občni zbor so nadaljevali s poročili o delovanju društva v preteklem letu, predsedujoči delovnemu predsedstvu je bil Andrej Golob. Po besedah predsednice Ivanšek je bilo zadnje leto precej naporno, saj je bilo veliko društvenih in projektnih aktivnosti, škoda je edino, da se predavanj in predstavitev ne udeležuje več rejcev, je opozorila. »Pri teh projektih se za krškopoljca naredi ogromno in zdaj se izvaja tudi nadgradnja, tako da imamo od tega vsi koristi, največ pa koristi naša promocija. Kamorkoli pridemo, se promoviramo,« je dejala. Delovno in finančno poročilo je podal Kastelic, ki je tudi vodil celotno dogajanje pri Kunstu. Med drugim je izpostavil, da žal prejemajo tudi prijave za sledljivost krškopoljskega prašiča, eno takšno zelo resno in utemeljeno so dobili ravno iz Gostilne Kunst, kjer se je izkazalo, da kos mesa v resnici ni bil krškopoljski prašič, čeprav je bil tako deklariran. Upravni odbor Društva rejcev krškopoljskih prašičev je kršitev obravnaval in posredoval prijavo na inšpekcijo. »Takšnih primerov je najbrž še več. Večino jih odkrijemo, ne moremo pa vedeti, če vse. Skušamo biti glasni pri pridelovalcih, saj obstaja zelo močno orodje za nadzor in preverjanje pristnosti krškopoljca,« je poudaril ter še dodal, da nobena druga država in avtohtona pasma prašičev nima takšne sledljivosti kot pasma krškopoljski prašič. Omenil je še, da so bili lani na strokovnem usposabljanju v Franciji in na sejmu Agra v Gornji Radgoni, redno pošiljajo vzorce za genetski nadzor in jih tudi odkupujejo, na posvetu kmetijske svetovalne službe na Bledu s tematiko poljedelstvo pa je bil po zaslugi predsednice društva Ivanšek izpostavljen krškopoljski prašič. Poročilo o delu nadzornega odbora je predstavil njegov predsednik Štefan Dežman.
Nejc Kunst s certifikatom Mesnine krškopoljskega prašiča v družbi predsednice društva
Med načrtovanimi društvenimi aktivnostmi v tem letu velja omeniti predstavitev preciznega krmljenja s predštarterjem predvidoma v aprilu na kmetiji Ivanšek na Zasapu. Na občnem zboru so opravili tudi podelitev statusov vzrejnim središčem in rejam krškopoljskega prašiča v kontroli, podeljevala je dr. Špela Malovrh. Med posavskimi kmetijami so status prejele kmetije Ivanšek (Zasap), Molan (Sela pri Dobovi), Strniša (Loka pri Zidanem Mostu), Gorenc (Mali Podlog), Longo (Veliki Podlog) in Tomše (Globočice).
Gostilni Kunst certifikat Mesnine krškopoljskega prašiča
Ob koncu sta potekala tudi degustacija in ocenjevanje mesnin krškopoljskega prašiča.
Ob koncu je zbrane nagovoril še gostitelj Nejc Kunst, ki je poudaril, da se v gostilni trudijo, da se prepoznavnost krškopoljca dviguje, in omenil, da skupaj s KGZ Novo mesto pripravljajo nov projekt, s katerim bi radi še povečali prepoznavnost te slovenske avtohtone pasme prašičev. Predsednica društva rejcev krškopoljca je ob tej priložnosti Kunstu predala certifikat Mesnine krškopoljskega prašiča, bronasto priznanje za zgledno rejo krškopoljskega prašiča pa kmetiji Selič iz Laškega. Občni zbor se je zaključil z besedo nekaterih sponzorjev ter krajšim izobraževanjem v okviru projekta Visokostorilna in trajnostna vzreja tekačev pasme krškopoljski prašič s pomočjo preciznih krmilnih avtomatov, v sklopu tega so navzoči tudi degustirali in ocenili mesnine krškopoljskega prašiča.
Za nekaj kulturnega programa so že na začetku poskrbeli pevke in pevci MePZ Krka Novo mesto, za živo glasbo pa Vilko Urek.
Dvorana Gostilne Kunst je bila lepo napolnjena s člani društva rejcev krškopoljcev.
Občni zbor sicer ni bil edini dogodek društva rejcev krškopoljca tistega dne, saj so opoldne že imeli tudi gastronomski dogodek v grajski kleti v Brežicah, kjer so god sv. Antona Puščavnika obeležili s slovesnim štirihodnim menijem krškopoljskega prašiča, namenjenim predvsem predstavnikom medijev in drugim vabljenim osebam, zaključili pa so ga z licitacijo krače.
R. R.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
