​Duba Sambolec z razstavo opozarja na možnost (samo)uničenja

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Nedelja, 22.09.2024    Rubrika: KULTURA Redakcija

Razstava opozarja na možnost globalnega jedrskega spopada.

Razstavišče v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki od 20. septembra do 9. februarja 2025 zapolnjuje kiparska razstava eminentne vizualne umetnice Dube Sambolec z naslovom Uničenje/Singularnost.

Gre za celostno delo, s katerim se Duba Sambolec se odziva na eno izmed (še vedno) grozečih nevarnosti sodobnega časa – globalni jedrski spopad. Kot je povedal kustos razstave Miha Colner, se umetnica s prostorsko postavitvijo, prilagojeno specifičnemu ambientu razstavišča, naslavlja nevarnosti nakopičenih vojaških arzenalov, ki vključujejo zajetno količino orožja za množično uničevanje. Pri tem se navezuje na vplivno delo Daniela Ellsberga z naslovom The Doomsday Machine: The Confessions of a Nuclear War Planner (2017), ki iz prve roke pripoveduje o nevarnostih totalne jedrske vojne v 50. in 60. letih 20. stoletja. Tudi omenjena knjiga je del razstave.

DSC_5824

Knjiga Daniela Ellsberga z naslovom The Doomsday Machine: The Confessions of a Nuclear War Planner

Duba Sambolec (1949) je umetnica, ki deluje v različnih umetniških disciplinah in medijih, kot so multimedijska instalacija, kiparstvo, risba, kolaž, video in performans. V obdobju 1992-2012 je bila profesorica umetnosti in vodja kiparskega oddelka na Akademiji za likovno umetnost v Trondheimu in profesorica dodiplomskega študija na Nacionalni akademiji za umetnost v Oslu, Norveška. Leta 1985 je razstavljala na 18. bienalu v São Paulu v Braziliji, kamor jo je povabil selektor Peter Tjebes, leta 1988 pa je na povabilo so-kuratorja Dieterja Ronteja predstavila svoje delo na Apertu ’88, mednarodni razstavi v sklopu 43. beneškega bienala. V svoji izrazito interdisciplinarni in nenehno razvijajoči se praksi se ukvarja z vprašanji formalnih in tradicionalnih meja umetniškega dela ter z aktualnimi eksistencialnimi in političnimi vprašanji sodobnih družb. Živi in deluje v Ljubljani. 

DSC_5820

Kustos Miha Colner

Čeprav se je ljudski strah pred uničujočim jedrskim spopadom v preteklih desetletjih dodobra polegel, je v zadnjih nekaj letih v luči različnih konfliktov ponovno postal del javnega diskurza in s tem stvarna grožnja. Ta strah je v 21. stoletju pridobil še dodatne kontekste, ki so v veliki meri povezani z vse večjo kompleksnostjo globalnega tehnološkega, industrijskega in militarističnega kompleksa. Danes se zdi, da človeštvo obvladuje neka vseprisotna sila, ki poseduje potencial vsesplošnega (samo)uničenja planeta, bodisi zaradi uporabe sodobnih orožij za množično uničevanje, bodisi zaradi možnosti samouničenja zavoljo tektonskih klimatskih sprememb, ki jih postopoma, a vztrajno povzroča nebrzdana človeška aktivnost na planetu. S svojo instalacijo Uničenje/Singularnost (2017-2020) Sambolec neposredno in angažirano naslavlja uničujoče instinkte peščice ljudi na vplivnih položajih v politiki in vojski, pri tem pa svoj narativ gradi z objekti in njihovimi medsebojnimi prostorskimi odnosi, kamor aktivno vključuje publiko, ki tako postane enakovreden in aktiven člen celostne postavitve.
 

DSC_5823

Umetnica Duba Sambolec

Kot je povedala avtorica razstave na odprtju, je bil njen namen z razstavo spodbuditi javno razpravo o prej omenjeni temi, čeprav se zaveda omejene moči umetnosti, da vpliva na svetovne probleme. 

„Jedrska tehnologija in energija predstavljata arhetipsko pomensko protislovje: na eni strani posedujeta neizmeren potencial uničenja življenjske sredine in civilizacije, na drugi strani pa ponujata rešitev za nekatere najbolj akutne in pereče težave človeštva – potrebo po pridobivanju velikih količin energije brez sežiganja fosilnih goriv, ki proizvajajo škodljive izpuste ogljikovega dioksida v ozračje. V luči trenutne klimatske krize oziroma pospešenega globalnega segrevanja, je jedrska energija ponovno postala alternativna zelena energija, ki bi lahko pomagala pri bliskovitem razogličenju planeta. V knjigi Svetla prihodnost (2020) avtorja Joshua S. Goldstein in Staffan A. Qvist pišeta o nujnosti prehoda na električno energijo, pri čemer se zanašata na jedrske elektrarne, saj so le-te trenutno edine, ki lahko zagotovijo dovolj moči, ki je obnovljivi viri še več desetletij ne bodo zmogli. Pri tem poudarjata, kako razširjeno in napačno je enačenje jedrske energije z jedrskim orožjem.“
Iz spremnega besedila Mihe Colnerja: Uničenje ali rešitev

P. P., foto: P. P. in Jaka Babnik, arhiv GBJ

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.