Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

V Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice so včeraj, na predvečer današnjega dneva suverenosti, že deveto leto zapored s proslavo počastili ta državni praznik, ko se spominjamo odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije pred 33 leti, s čimer je naša država dokončno postala tudi suverena. Slavnostni govornik je bil nekdanji minister za obrambo, zdaj pa evropski poslanec Marjan Šarec.

Kot je bilo po uvodoma zapeti slovenski himni povedano, so pred dobrimi tremi desetletji Slovenci trepetali za svoje bližnje in se srčno razveselili, ko smo se osvobodili okov bivše države Jugoslavije in dobre tri mesece po podpisu sporazuma spremljali še poslednjega vojaka JLA. Pri tem so veliko vlogo odigrali tisti posamezniki, danes združeni v Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, ki se niso predali, prestrašili ali pobegnili, ampak so se pogumno zoperstavili agresorju.

Šarec: Odhod zadnjega vojaka JLA sklep nekega dolgega obdobja dolgega boja

Pet posavskih županov in podžupan

Šarec je v svojem slavnostnem nagovoru med drugim dejal, da je praznik dan suverenosti pravzaprav šele pred nekaj leti pridobil domovinsko pravico, a je izjemno pomemben mejnik v naši zgodovini. »Kajti dokler je na lastnih tleh tuja vojska, država ne more govoriti o suverenosti. Dokler so tuji vojaki, ki so pravzaprav okupacijska sila, do takrat je lahko ljudi strah in se bojijo za prihodnost. Ko pa tuja vojska odide, ko svoje ozemlje branijo domače sile, v tem primeru naši slovenski fantje in dekleta, takrat lahko govorimo tudi o vojaški suverenosti. Seveda je slovenska zgodovina, če gledamo desetletja ali stoletja nazaj, prepletena z izjemno težkimi dogodki. Bíle so nas tudi vojne. Vedno nas je kdo hotel uničiti, nam hotel preprečiti, da bi živeli kot Slovenci in da bi se potujčili,« je povedal. Po njegovih besedah je odhod zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade »sklep nekega dolgega obdobja dolgega boja, ki se je, lahko rečemo, začel že dolgo nazaj in na začetku dvajsetega stoletja, ko je Rudolf Maister priboril Maribor in okolico oziroma Štajersko, se pogumno uprl in ni pustil, da bi prišli pod avstrijsko tedanjo oblast. Potem smo bili leta 1941 spet soočeni z grožnjo izbrisa z obličja zemlje in spet so pogumni dekleta in fantje morali zgrabiti orožje ter se boriti proti okupatorju zato, da bi slovenski narod obstal. Konec 20. stoletja pa je prinesel najveličastnejši trenutek v zgodovini Slovencev, in sicer osamosvojitev ter začetek življenja v svoji lastni državi. In vojna, ki je trajala sicer deset dni, je tudi prispevala žrtve na oltar domovine. Prihajam iz Kamnika, kjer je padel Edvard Peperko, prav tako ste imeli padle tudi v vašem kraju. In zagotovo je vsaka žrtev težka in odveč, ko se bori narod za svojo svobodo. Ampak takrat je uspelo, ne zaradi posameznikov, ampak tudi zaradi naroda, ki je kot celota dihal kot eno, ki je vedel, da je takrat zgodovinski trenutek, da se je odprlo, kot radi rečejo, okno zgodovine, ko smo lahko izkoristili to priložnost in se postavili ob bok narodom, ki imajo lastne države. In to je treba ceniti.«

Slavnostni govornik Marjan Šarec

»Našemu narodu na splošno nikoli ni bilo nič podarjeno«

Šarec je še izpostavil, da se je pomembno spominjati vseh tistih, ki so bili pogumni, dali svoja življenja, kar je največ, kar lahko človek da, zato da lahko nekdo drug živi v svoji lastni državi. »Danes divjajo po svetu konflikti. V tem času imamo po svetu največ konfliktov po drugi svetovni vojni. Umirajo nedolžni, civilisti, ženske, otroci. Ljudje bežijo v zaklonišča in ne morejo razmišljati o običajnih stvareh, o kakršnih razmišljamo mi. Recimo, kako se bomo ogrevali pozimi, kaj bomo nakupili v trgovini, kaj bomo otrokom plačali v šoli, na kateri izlet bodo šli in na kateri krožek se bodo prijavili? Katere plesne tečaje in druge tečaje bodo obiskovali? To so naše vsakdanje skrbi, ki jih imamo v Sloveniji. Ni pa to dano vsem,« je dejal ter dodal, da nas Ukrajina, Palestina in drugi konflikti, ki divjajo po svetu, opozarjajo, da »ne glejmo vzvišeno na svet, ne glejmo vzvišeno, da se to nikoli več ne more ponoviti. In predvsem ne imejmo tega za podarjeno. In res je, slovenska neodvisnost in slovenska državnost nam nista bili podarjeni. Morali smo se zanju boriti. In našemu narodu na splošno nikoli ni bilo nič podarjeno. Včasih se je boril s peresom, včasih je odložil pero in prijel v roko orožje. In zato smo ravno Slovenci tisti, ki nimamo pravice nikoli reči nikomur, da se ne sme braniti za svoje ozemlje, da ne sme braniti svojih ljudi in da ne sme braniti svoje državnosti in lastnega naroda. Mi smo zadnji, ki lahko krademo to pravico in vedno smo si Slovenci prizadevali za mir, kajti dobro vemo, kako je biti vedno na pragu izbrisa z obličja Zemlje.«

Del navzočih na proslavi

»Treba bo nekaj spremeniti«

Evropski poslanec je tudi povedal, da danes živimo znotraj mednarodnih integracij Evropske unije, zveze Nato in drugih mednarodnih organizacij, od katerih je pravzaprav najpomembnejša, a danes zelo slabo učinkovita Organizacija združenih narodov. »In če smo nekoč sanjali o prostem prehodu meja, o prostem prehodu blaga in tudi o nekaterih drugih skupnih stvareh, jih danes imamo, a žal so ogrožene. Schengen ne deluje v celoti. Tudi prost prehod blaga in ljudi, ki bi moral biti legalno urejen, ni urejen tako, kot si želimo. In vedno se soočamo s težavami, takšnimi in drugačnimi. In bijejo se hude gospodarske vojne. Evropa včasih tudi zaostaja za drugimi. In vedno bolj se tega mnogi zavedajo ali pa zavedamo. Zato bo treba nekaj spremeniti. Predolgo smo živeli v misli, da nam je vse dano in da se nam nikoli več ne bo treba za ničesar truditi. Nikakor. Današnji čas nas opominja in nam daje vedeti, da se še kako moramo boriti vsak dan. Najprej za svobodo svoje države, potem za našo skupno domovino, ki se ji reče Evropska unija, predvsem pa biti na razpolago tudi tistim, ki so manj srečni od nas, nimajo osnovnih dobrin in predvsem nimajo osnovnih stvari, kot sta mir in varnost. Kajti če ni miru in varnosti, potem je vse drugo zaman in ne moremo živeti v popolnosti,« je še poudaril in vsem čestital ob današnjem prazniku.

Niko Ogorevc in Jaka Slovenc iz Glasbene šole Brežice

Udovič: Letos pri Obelisku zmage 1991 poleg dviga zastave tudi podelitev praporskih zastav domicilnim enotam TO občine Brežice

Na začetku je navzoče pozdravil predsednik OZVVS Brežice Darko Udovič in poudaril, da je bil odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije zgodovinski dogodek za vse Slovence in Slovenke, ki se je trdno zasidral v našo nacionalno zavest. »Z odhodom zadnjega vojaka nam tuje in osovražene JLA smo postali suveren narod in popoln gospodar na celotnem ozemlju Republike Slovenije,« je povedal ter dodal, da je prav, da vsi podpiramo zavzemanje za prekinitev vojn. Po njegovih besedah veterani vojne za Slovenijo svojo aktivnost pri ohranjanju in spodbujanju domoljubja pokažejo tudi z dejanjema, kot sta sodelovanje s šolami in prenos znanja na mlajše generacije, ter z dejanjem pri Obelisku zmage 1991, kjer vsako leto izvedejo dvig slovenske zastave, letos pa je potekala še podelitev praporskih zastav domicilnim enotam Teritorialne obrambe občine Brežice, ki so leta 1991 aktivno sodelovale v osamosvojitveni vojni.

Molan: Kdor pozablja zgodovino, je obsojen na to, da jo ponavlja

Po besedah brežiškega župana Ivana Molana, ki je prav tako nagovoril zbrane, se v občini Brežice zavedajo, »da je bila lastna država, kjer odločamo sami o svoji usodi, priborjena in ne podarjena. Cena samostojnosti je bila plačana z življenji in ranami naših ljudi. /…/ Kdor pozablja zgodovino, je obsojen na to, da jo ponavlja. V teh krajih se zavedamo cene naše samostojnosti, zato ohranjamo spomin na tisti prelomni čas in ljudi. Ponosen sem, da v naši lokalni skupnosti občina, javni zavodi – šole in muzej ter veteranska društva in občani dobro sodelujemo pri negovanju spomina na osamosvojitveno vojno.« Kot je še povedal, so s to mislijo na občini pred leti podprli idejo o osrednjem spominskem obeležju in v letu 2021 v sodelovanju z združenjem veteranov uredili pomnik – Obelisk zmage 1991, da je vsem v opomin. »Suverenost slovenskega naroda je bila izbojevana, ni nam bila podarjena. Za njeno ohranitev so umrli ljudje, tudi naš občan in borec Jernej Molan. V naši bližini, v Evropi si nekateri narodi že stoletja prizadevajo za samostojnost, medtem ko smo Slovenke in Slovenci željo naših prednikov uresničili leta 1991. V več kot treh desetletjih se je marsikaj spremenilo v naši državi in svetu. Žal ne vedno na bolje. Kljub vsemu napredku, tehnologiji, globalizaciji svet ni postal bolj povezan in enoten v prizadevanju za mir in obče dobro. Vsak dan nas novice iz različnih koncev sveta o spopadih, ki ne pojenjajo, navdajajo z bojaznijo, kaj nam prinaša prihodnost. Le-to ustvarjamo ljudje, skupnosti, države in mednarodne organizacije v sodelovanju in iskanju dogovorov. Vodenje družbe prevzemajo generacije, ki nimajo lastnih spominov na osamosvojitveno vojno in ceno naše suverenosti. Zato je pomembno, da z dogodki, kot je današnji, vztrajamo pri ohranjanju spomina na pomen svobode in miru,« je še poudaril in dodal, naj ne bodo dejanja prelomnega leta 1991 nikoli pozabljena.

Proslave so se med ostalimi udeležili tudi župani posavskih občin Janez Kerin (MO Krško), Srečko Ocvirk (Sevnica), Tomaž Režun (Radeče) in Robert Zagorc (Kostanjevica na Krki), podžupan Občine Bistrica ob Sotli Dušan Berkovič, poslanka v Državnem zboru mag. Nataša Avšič Bogovič, brežiška podžupana Bogdan Palovšnik in Mojca Florjanič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič, generalni sekretar ZVVS Mitja Jankovič, predsednik Pokrajinskega odbora ZVVS Posavje Anton Supančič, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Posavje Roman Kržan, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Brežice Tadej Škof in predsednik Združenja slovenskih častnikov Brežice Peter Böhm.

V kulturnem programu proslave, ki poteka v soorganizaciji OZVVS Brežice, Občine Brežice in Posavskega muzeja Brežice, so ob povezovanju mag. Mateje Jankovič Čurič sodelovali harmonikarja Niko Ogorevc in Jaka Slovenc iz Glasbene šole Brežice, recitatorka Lija Čurič ter MePZ KUD Oton Župančič Artiče pod taktirko zborovodkinje Stanke Turšič Pungerčar in ob klavirski spremljavi Dejana Jerončiča.

Po zaključku prireditve je na grajskem dvorišču sledilo še družabno srečanje z manjšo pogostitvijo.

R. R.

#povezujemoposavje

Delite na Facebook

Tweet

Sledite nam

Shranite

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.