Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
V torek, 14. novembra, je v prostorih Večgeneracijskega centra v Krškem potekala predstavitev dela študijskega krožka Ljudske univerze Krško in v ta namen izdane publikacije z naslovom Divja hrana. Pri pripravi publikacije je sodelovala tudi dr. Katja Rebolj, priznana strokovnjakinja z omenjenega področja.
Po besedah direktorice Ljudske univerze Krško Nataše Kršak je publikacija Divja hrana »dragocen vir znanja o divjih rastlinah, njihovih lastnostih in uporabi v kulinariki. Vsebuje tudi posnetke herbarija, natančne opise rastlin in navdihujoče recepte«. Poudarila je, da je publikacija katalogizirana, kar pomeni, da je na voljo za izposojo v splošnih knjižnicah. Nastala je na podlagi študijskega krožka, ki je potekal leta 2022/23.
Direktorica Ljudske univerze Krško Nataša Kršak (levo) in dr. Katja Rebolj s publikacijo Divja hrana
Ko obstoječa literatura o divji hrani ni dovolj …
»Skupno osem udeleženk se je v okviru študijskega krožka podalo na teren preučevat divje rastline, saj smo ugotovile, da obstoječa literatura o divji hrani preprosto ni dovolj. K sodelovanju smo povabile dr. Katjo Rebolj, ki je prava strokovnjakinja s tega področja in nas je tudi znala odlično navdušiti za delo oz. spoznavanje divjih rastlin. Skupaj smo preživele 2 dni,« še razloži Kršak.
Za herbarij v publikaciji je poskrbela Lidija Strle.
Sam proces nastanka publikacije je terjal svoj čas, pove Kršak in poudari, da so najprej nastali rokopisi o rastlinah, ki jih je bilo nato potrebno prenesti v digitalizirano obliko, sproti pa je nastajal tudi herbarij s pomočjo Lidije Strle. Omeniti velja, da lična publikacija, kot končni izdelek, vsebuje tudi recepte za pripravo zdravih obrokov. »Tekom delavnice se je nabralo veliko vsebine in škoda je, da ostane zgolj v arhivu,« še poudari direktorica Ljudske univerze Krško. Dejala je tudi, da je bil študijski krožek več kot uspešen, zahvalila pa se je tudi vsem, ki so sodelovali na projektu in ga podprli.
Znanje o divji hrani se širi
Jolandin skutni namaz iz okusnih zelišč in začimb
Dr. Katja Rebolj, priznana strokovnjakinja za divjo hrano v slovenskem prostoru in širše, sicer doktorica biokemije, ki se je posvetila tudi študiju biologije, je posebej za naš medij povedala, da se je srečala s posavskimi zeliščarkami in nabiralkami in bilo ji je pomembno, da so izkazale velik interes za sodelovanje. »Spoznale smo res veliko rastlin, ki jih lahko uporabljamo za domačo kulinariko ali pa za zdravilne pripravke. Odpravile smo se na teren in nabirale te rastline ter z njimi tudi kuhale. Udeleženke delavnice so ustvarile tudi herbarij, ki sem ga tudi sama pregledala iz strokovnega vidika.«
Rebolj je še poudarila: »V veliko veselje mi je, da se znanje o divji hrani širi. To je namenjeno vsem nam, to je naša najbolj hranilna hrana, ki žal ne bo nikoli tako oglaševana kot kaj drugega. Menim, da lahko pripravimo tudi celoten obrok izključno iz divje hrane. Ključno vprašanje danes je, kako vključevati te zdravilne rastline, ki jih imamo praktično pred domačim pragom, v vsakdanjo kuho in pripravo obrokov. Naučiti se je potrebno okusno kuhati z njimi, tako kot kuhajo, denimo, vrhunski kuharji.«
Dejala je tudi, da če udeleženke študijskega krožka ne bi bile tako motivirane, ta publikacija ne bi nastala. »Veseli me, da je publikacija produkt različnih avtoric. Lokalno jedro je dragoceno, pomembno je črpati iz lokalnega znanja,« je še poudarila Rebolj.
Kaj vse lahko pripravimo iz trobentice?
Trobentica, vsem dobro poznana rastlina, ki raste na sončnih travnikih, ob potokih in grmovjih, pogosto uspeva zgolj na pobočjih, kjer kmetje ne uporabljajo umetnih gnojil.
Kot je zapisano v publikaciji: »Cvetove nabiramo v suhem in sončnem vremenu. V času cvetenja nabiramo tako cvetove kot mlade liste, slednji vsebujejo veliko vitamina C. Čaj iz cvetov trobentice naj bi služil za spomladansko čiščenje. Posušeni cvetovi ohranijo lepo rumeno barvo, ki daje čajnim mešanicam barvitost, svežino in nežen okus. Užitni so tako cvetovi kot tudi listi trobentic. Cvetove uporabljamo predvsem za okraševanje jedi, za juhe in solate. Imajo prijeten vonj in okus po medu.«
Podrobneje o publikaciji
Gradivo za nastanek publikacije Divja hrana so prispevale Nataša Kršak, Lidija Strle, Jolanda Gobec, Jadranka Kržan, Majda Grajžl, Marjana Černelič, Nada Hočevar, Danica Vidmajer in dr. Katja Rebolj.
V publikaciji so tako predstavljene številne divje rastline, med drugim akacija, bezeg, bršljanasta grenkuljica, črna detelja, divja jagoda, kislica, marjetica in še bi lahko naštevali.
Vsebino publikacije, ki obsega kar 88 slikovitih strani, je oblikovala Kaja Cizelj, uredila pa Nataša Kršak. Za jezikovni pregled sta poskrbeli Andreja Bukovinski Juh in Ana Kramperšek, publikacija je izšla v nakladi 60 izvodov. Založnik in izdajatelj je Ljudska univerza Krško, celoten projekt pa je nastal ob podpori Mestne občine Krško in Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije.
Ob koncu vsebinsko zgoščene predstavitve publikacije je sledila še izmenjava receptov, mnenj ter pokušina okusnih jedi iz divje hrane, ki so jih pripravile udeleženke študijskega krožka.
A. K.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
