Lani je bilo najtoplejše leto v zgodovini meritev za Slovenijo, povprečna temperatura zraka je na ravni države znašala okoli 11,3 stopinje, kar je pol stopinje več kot leto prej in 1,8 stopinje več od povprečja v obdobju 1991-2020. Kaj pa nas čaka v prihodnosti? 

Agencija za okolje je pripravila oceno podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Kot je spomnila klimatologinja iz Arsa Katja Kozjek Mihelec, so glavni krivec za podnebne spremembe izpusti toplogrednih plinov. “In dokler se bodo izpusti toplogrednih plinov nadaljevali, se bodo podnebne spremembe še stopnjevale. Kako bo potekalo to stopnjevanje, pa lahko analiziramo s scenariji izpustov toplogrednih plinov oziroma podnebnimi scenariji,” je pojasnila. Kot je ponazorila, bo ogrevanje zaradi učinka tople grede večje, čim več izpustov bomo še spustili v ozračje.  

In kaj čaka Slovenijo? Vroče bo 

Kar se tiče temperature, se bo v Sloveniji ta ne glede na scenarij izpustov toplogrednih plinov temperature še vedno višala, je povedala klimatologinja. “Neznanka je samo, kako visoko se bo še dodatno dvignila. Po najbolj optimističnem scenariju, ki sledi pariškemu sporazumu in predvideva aktivno politiko blaženja podnebnih sprememb, bi se lahko do konca stoletja ogrelo še za eno stopinjo. Po najbolj pesimističnem scenariju, ta pa predvideva, da v bistvu glede izpustov ne naredimo nič in se ti še eksponentno povečujejo, pa bi se lahko dodatno ogrelo še za šest stopinj Celzija.”  Kot svari, se bo z zviševanjem temperature stopnjeval tudi tudi vročinski stres. Tako lahko, kot pove, pričakujemo več vročinskih valov, ki bodo daljši in izrazitejši. Več bo tropskih noči, ko se temperatura ponoči ne bo spustila pod 20 stopinj, več bo vročih dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija in po najbolj pesimističnem scenariju bi lahko do konca stoletja imeli celo do 45 več vročih dni na leto, kot jih imamo sedaj.

Kaj pa padavine? 

Kar se tiče padavin, so spremembe nekoliko manj izrazite kot pri temperaturi, ampak vemo, da zrak pri višjih temperaturah sprejme vase več vodne pare, kar potem posledično pomeni tudi več padavin, razloži Katja Kozjek Mihelec. Najmanjše spremembe so opazne za pomlad in jesen, najbolj pa za zimski čas. Tu vsi scenariji kažejo enotno sliko, da lahko v prihodnosti pričakujemo zvišanje višine padavin v zimskem času. Nekoliko drugačna slika pa je za poletje, kažejo podatki: “Tu je precejšen razpon. Nekateri scenariji kažejo, da bi lahko prišlo do močnega zmanjšanja, nekateri pa do močnega povečanja višine padavin v poletnem času. In tu lahko z analogijo že uporabimo pretekla poletja, npr. poletje 2022 je bilo hudo sušno poletje. Imeli smo obsežne gozdne požare na Krasu in potem že naslednje leto, 23. je bilo poletje hudih neurij in katastrofalnih poplav, spomni. “In več takih dogodkov lahko pričakujemo tudi v prihodnosti.”  Kaže namreč tudi, da se bodo število padavinskih dni v poletnem času zmanjšalo. Kar pa pomeni, da bi padavine, ki bi padle v poletnem času, padle bolj v obliki nalivov. Tako se poveča tudi verjetnost za močnejše nalive. 

Slabe novice za ljubitelje snega 

 Z višanjem temperature pa bo manj snežnih padavin. Na nadmorski višini, kjer imamo v Sloveniji največ smučišč lahko vidimo drastičen upad števila dni s snežno odejo, predvsem v zimskem in pomladnem času. Po najbolj pesimističnem scenariju bi lahko ob koncu stoletja imeli mesec do mesec in pol manj dni s snežno odejo, ker bo tudi manj padavin v obliki snega. V zimskem času si lahko sicer obetamo več padavin, ampak na račun višje temperature bodo te bolj v obliki dežja, ne v obliki snega. Kar posledično pomeni večjo verjetnost za nastanek zimskih poplav. Teh na našem območju doslej nismo najbolj vajeni. 

Povečana nevarnost za nastanek suš 

Kot je še izpostavila, ne smemo pozabiti na suše. Skladno z naraščanjem temperature se bo namreč povečalo tudi izhlapevanje, ki pomeni dodatno nevarnost za nastanek suš. Nekateri scenariji nakazujejo, da bomo imeli precej sušnih poletij, ko bodo padavine padle predvsem v obliki nalivov. To je tudi manj idealno za zalogo vode. Če so tla predhodno suha ob hudih nalivih namreč niso sposobna absorbirati te vode in v bistvu voda na površju odteče in je tla ne uspejo zadržati in to posledično vodi tudi v večjo nevarnost hudourniških poplav, je še razložila.