Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »
S tem se med drugim ukvarja raziskovalec Andrew Ringsmuth, gost 10. konference o trajnostnem upravljanju virov skupnosti Dovolj za vse, ki je potekala v Ljubljani. Opozarja tudi na medije in družbena omrežja, ki bi s spremembami algoritmov lahko imeli pomembno povezovalno vlogo v družbi, namesto da razdvajajo.
Človeški izpusti toplogrednih plinov v ozračju že stoletje in pol hitro naraščajo in kljub številnim mednarodnim zavezam o njihovem zmanjševanju nam tega še vedno ne uspe obrniti. Zakaj je velike družbene spremembe tako težko doseči? In zakaj se takšne spremembe včasih vendarle zgodijo?
Andrew Ringsmuth se na Univerzi v Gradcu ukvarja s preučevanjem kompleksnih sistemov in točk preloma. “Družbe spadajo med kompleksne sisteme, v katerih se lahko, vsaj občasno, pojavijo točke preloma. Kako je to videti? Sistem se najprej spreminja počasi oziroma linearno in pogosto se zdi, da se ne bo nikoli bistveno spremenil. Potem pa doseže neki prag – včasih sam od sebe, zaradi strukture samega sistema, včasih pa zaradi zunanjega sprožilca – in se nenadoma prevrne, kot skodelica, ki pade z mize. Skratka, gre za nenadno veliko spremembo, po kateri se v sistemu vzpostavi novo, drugačno stanje, ki je lahko stabilno ali pa tudi ne. Včasih se lahko po tej dramatični spremembi znova vzpostavi staro stanje, včasih pa sistem ostane v novem stanju.”
Ko govorimo o družbenih prelomnih točkah, imamo najpogosteje v mislih spremembe družbenih norm. Kot primer je navedel odnos do kajenja. “Dolgo je bilo kajenje v notranjih prostorih po vsem svetu sprejemljivo, potem pa se je v razmeroma kratkem času ta odnos spremenil. Drugi tak primer je raba novih tehnologij, v kontekstu trajnosti na primer sončnih celic, za katero je značilna nalezljivost. To pomeni, da boste na svojo streho veliko verjetneje namestili sončne celice, če jih imajo na strehah tudi vaši sosedje. Znano je, da obstaja tudi prag, ki določa, kakšna je verjetnost, da boste namestili sončne celice, če jih je na svoje hiše že namestilo določeno število vaših sosedov. Za vsakega človeka je ta prag lahko drugačen, toda ko v neki skupnosti število sončnih panelov preseže določeno mejo, to lahko povzroči, da jih namesti večina ali celo vsi.”
Pri podnebnem prehodu je vloga oblasti zlasti to, da omogoči primerne razmere tako za posameznike kot lokalne skupnosti, da te spremembe uresničijo – in da te spremembe spodbuja.
“Te spodbude so lahko finančne, v obliki davčnih olajšav ali zagotovljenih odkupnih cen za obnovljive vire energije; in so močno vplivale na povečanje števila sončnih elektrarn v Nemčiji. Vloga oblasti je torej, da premaga odpor sistema oziroma da posameznikom in skupnostim pomaga, da ravnajo drugače, dokler ni dosežena točka preloma. Potem pa se pogosto zgodi, da lahko te spodbude umaknemo, spremembe pa se odvijajo same naprej,” pravi strokovnjak.
Pomembno pa je tudi, da oblast ne spodbuja nezaželenega vedenja, kar pravzaprav počne s subvencijami za fosilna goriva.
“Seveda je odpravljanje subvencij za stvari, ki nam ne prinašajo ničesar dobrega, zelo pomembno. Se pravi: po eni strani spodbujanje praks, ki delujejo, in po drugi strani kaznovanje ali pa nepodpiranje tistih, ki ne delujejo.”
Zelo pomembno je tudi zaupanje v institucije. Če namreč ljudje ne zaupajo političnim odločevalcem, bodo ti težko izpeljali kakršno koli politiko. Če pa je vzpostavljeno zaupanje, so lahko spremembe razmeroma hitre. Nekaterim državam je tako uspelo doseči velike premike na področjih, kot so energetska mešanica, mobilnost, potrošniške navade in način ogrevanja domov, čeprav na svetovni ravni pomembnih sprememb še ne vidimo.
“Nekaterim vladam je uspelo pokazati pot. Obstajajo dokazi za družbeno nalezljivost tudi med državami, kar pomeni, da se tudi druge države učijo od tistih, ki utirajo pot, kot sta na primer Danska na področju vetrne ali Nemčija na področju sončne energije.”
Kako pa Ringsmuth komentira spremembe v evropski politiki, ki je v zadnjih tednih začela poudarjati predvsem nujnost povečanja izdatkov za orožje? “Še ena značilnost kompleksnih sistemov je, da nas lahko presenetijo. In ko se pojavi nevarnost, ki nas morebiti lahko ogrozi takoj, se prioritete spremenijo. Enako se dogaja v naravi. Če žival čuti postopno naraščanje nelagodja zaradi razmer v svojem okolju, jo to lahko motivira k dejanjem. Če pa se pojavi plenilec, ki pomeni jasno in takojšnjo nevarnost, je povsem naravno, da se njena pozornost preusmeri na to grožnjo. A to seveda še ne pomeni, da je stara grožnja izginila. Zato moramo biti pozorni in ne smemo pozabiti, da so podnebni in trajnostni izzivi nasploh realni in da nas vse bolj ogrožajo, posledice pa so tudi vse dražje. Smo v zelo zahtevnih razmerah, ko se moramo hkrati spopadati s podnebno grožnjo in drugimi trajnostnimi izzivi, hkrati pa razmišljati o varnosti.”
Ob tem poudarja povezavo podnebne grožnje z drugimi varnostnimi vprašanji. Napredovalna podnebna kriza namreč ogroža sisteme, od katerih je odvisno naše življenje, kot so prehranski sistemi in infrastruktura. Opozarja pa tudi na vlogo družbenih omrežij.
“Ni treba biti znanstvenik, da bi vedeli, da imajo družbeni mediji negativen vpliv na družbo, da slabijo demokracijo in duševno zdravje. Po drugi strani ti mediji tvorijo ogromno infrastrukturo, ki bi jo lahko, če bi jo preoblikovali, uporabili za pomoč ljudem, da bi lažje sodelovali med sabo. Moramo preprečiti nadaljnjo polarizacijo in fragmentacijo družbe, v kateri bi podjetja prodajala oglase za stvari, ki jih večina ljudi v resnici ne potrebuje, in sodelovati, da bi skupaj premagovali evropske in svetovne izzive. S svojimi sodelavci med drugim preučujem alternativne algoritme za vsebine, ki jih ponujajo družbeni mediji. Ti namreč uporabnikom predlagajo, komu naj sledijo, ali jim prikazujejo vsebine na podlagi svojih algoritmov. Algoritmi so zdaj taki, da vas želijo čim dlje zadržati na svoji spletni strani in vas spodbuditi k nakupom na njej. Če pa bi jih drugače regulirali, bi nam ta omrežja lahko pomagala vzpostaviti povezave med različnimi deli razdeljene družbe. Namesto utrjevanja razlik bi nas ti algoritmi lahko spodbujali k ustvarjanju povezav med ljudmi, ki so na videz zelo drugačni in imajo drugače politične poglede, a se lahko izkaže, da na nekatere stvari gledajo podobno in imajo podobne interese. Tehnologija bi tako lahko odigrala zelo pomembno in konstruktivno vlogo pri ustvarjanju družbenih vezi. To bi bil lahko pomemben vzvod, ki ga moramo imeti v mislih.”
Ali torej ni potrebno, da smo pesimistični? “Če sem povsem odkrit, sam ves čas niham med optimizmom in veliko zaskrbljenostjo, celo obupom. Izzivi pred nami so namreč ogromni in naše ukrepanje na svetovni ravni zdaj ni niti približno dovolj hitro. Vendar pa vidimo, da obstajajo lokalne, regionalne in državne skupnosti, ki jim je uspelo narediti velike spremembe. In ker so družbe kompleksni sistemi, so razlogi za to, da lahko verjamemo v možnost velikih sprememb, potem ko bi dosegli točko preloma. Razlogi za optimizem torej obstajajo, ne pa tudi za samozadovoljstvo. Ukrepati moramo tako hitro, kot je le mogoče, tudi ko smo soočeni še z drugimi grožnjami. Če hočemo ohraniti svet tak, da bomo v njem lahko živeli mi in naši otroci, potem ne smemo izgubljati časa,” je še dejal.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
