Vsi vemo, kaj se je zgodilo, zato ne bom obujal preteklosti. Kar je, je. Pred dobrim letom in pol sem se pa vseeno podal na nov izziv in moj klasični Android telefon (POCO F1), ki je tudi imel že kar nekaj sivih las (vezij), zamenjal za »neklasični« Huawei Mate 50 Pro. Pred tem sem ga imel priložnost tudi testirati, zato nisem šel v izziv slep.

Med testiranjem lahko vsak zlahka reče, da Googla ne pogreša oziroma da obstajajo določene rešitve, ki nam vseeno omogočajo dostop do Googlovih aplikacij in storitev. Drugače pa je, ko moraš potem do teh aplikacij dostopati vsak dan ali pa ko želiš namestiti novo in naletiš na morebitno težavo, ki ni prisotna pri ostalih Android telefonih.

Šele skozi takšno vsakodnevno interakcijo si potem lahko ustvariš mnenje, ali je to telefon zate ali ima hibe, ki jih ne moreš prezreti.

In do tega prelomnega trenutka sem želel priti tudi s telefonom Huawei Mate 50 Pro.

Še vedno jih krasi mehanska odličnost

Koliko »bušk« ima Huawei Mate 50 Pro? Preživel je mačji ugriz brez vidnih posledic, redne padce in uporabo, ki bi jo označil za zmerno grobo. Oblečen je v ovitek, ki sem ga dobil v embalaži, zato je usnje na hrbtni strani nedotaknjeno. Leče kamer so brez prask, na sprednjem zaslonu se opazita ena ali dve mikropraski. To je bil prvi telefon s Kunlun zaščito in v mojem primeru se je izkazala.

Tudi pri novejših telefonih se vidi, da Huawei ne zaostaja na področju mehanske kakovosti. Telefoni so odlično izdelani, narekujejo pa tudi trende in se nekaterim tudi upirajo. Bili so med prvimi, ki so začeli z usnjenimi hrbtišči, skoraj vedno se lotijo predelave ogrodja kamer in eksperimentirajo z novimi barvami. Držijo se ukrivljenih zaslonov, čeprav se jim dva največja proizvajalca upirata (Samsung in Apple).

Huawei Pura 70 Ultra mi je eden najlepših telefonov vseh časov, P60 Pro je posnemal barvo marmorja, nova 11 Pro pa se je z zelenim usnjem zlil z naravo. Huawei Mate 50 Pro je pa poseben zaradi oranžnega usnja, po katerem telefon zlahka prepozna vsak.

Dobro izdelani in prepoznavni – tako bi opisal Huawei telefone.

Vse je tipično Androidovsko, potem se pa želiš srečati z Googlom

Prvi zagon, prvotna namestitev sistema, začetek je tipičen Android telefonom, kar ni nič šokantnega, saj EMUI, Huaweieva programska prevleka, deluje na Androidu 12 (ali 10/11, če imate starejši telefon). Ko prideš do začetnega zaslona/namizja, imaš vse klasične aplikacije za klic, sporočila, galerijo, datoteke in tako naprej. Nič neobičajnega. Postavitev je drugačna, kot ste je vajeni pri Samsungu, Xiaomiju, Honorju …, a se je sčasoma navadiš, tako kot pri vsakem novem telefonu.

Ni najlepši sistem na trgu, tudi možnosti personalizacije ni veliko, zato sem se zatekel k namenskemu zaganjalniku, ki mi vse to omogoča. Enako v bistvu lahko rečem za skoraj vse sisteme največjih proizvajalcev. Kot izjemo bi označil Samsungov One UI pa še to samo v navezi z aplikacijo GoodLock, ki omogoča globljo prilagoditev Samsung telefonov.

Kar te zmoti in kar ni prisotno na drugih telefonih tega razreda, so aplikacije, ki ti jih telefon predlaga. Recimo temu kar oglasi, čeprav aplikacije niso nameščene. Lahko jih odstraniš, ročno, kar vam bo vzelo nekaj minut.

Potem se napotiš v nastavitve, kjer je zopet podoba slična drugim Android preoblekam (One UI, MagicOS, HyperOS …). Grafike so nekoliko drugačne, tudi razvrstitev in nekatera poimenovanja funkcij, kar pa je za pričakovati, saj tako proizvajalci ločijo svoje sisteme od drugih.

Najboljša funkcija je zame nedvomno Brezžična projekcija, ki deluje podobno kot funkcija Dex pri Samsungu. Z njo projicirate sliko telefona na zunanji zaslon in ga uporabljate kot računalnik. Največ jo uporabljam za igranje iger in gledanje filmov/serij, poredko pa za delo, čeprav je namenjena tudi za to.

Potem zaviješ v Googlovo trgovino, da si namestiš Messenger, EON, banko in ostale priljubljene aplikacije. Seveda je ne najdeš, ker so jo Američani zradirali s Huawei telefonov. In tukaj se mnogim zalomi. Ker smo vajeni, da je na telefonih vse preprosto, se marsikdo noče ukvarjati z obvozi, s katerimi bi drugače lahko prišli do vsega želenega, a je to enostavno en korak preveč.

Huawei trgovina AppGallery je v določenih kategorijah dobro založena, drugje manj. Na primer, ima vse slovenske banke in aplikacije operaterjev (T-2, EON, NEO …), kar sta dve zelo pomembni kategoriji, še posebej banka. Če mobilna banka ne bi delala, bi to tudi zame pomenilo slovo. Zalomi se pri nekaterih igrah (Genshin Impact, Marvel Strike Force, Galaxy of Heroes …), ki jih ljubitelji ne morejo najti v Huaweievi trgovini. Naštel sem jih le nekaj, a manjkajočih je kar nekaj.

Najdeš jih lahko v aplikaciji Petal, ki lahko išče po trgovinah tretjih ponudnikov (APKPure, APKMirror …). Temu pravimo »sideloading« in presenečeni bi bili, koliko ljudi nikoli ne zaide stran od Googlove trgovine.

Chrome, Google Photos, Zemljevidi in podobne aplikacije lahko najdeš v Huawei trgovini ali preko funkcije Petal, ampak brez pomoči tretjih aplikacij (microG, GSpace …) doslej nisi mogel uporabiti Google računa za prijavo.

Z uvedbo nove različice EMUI 14 se je to spremenilo.

Huawei bo čas začel šteti »pred microG-jem in po microG-jem«.

Če imate Huawei telefon s sistemom EMUI 13 ali starejšim, boste morali microG namestiti iz tretjih virov (na primer GitHub). Pri novem EMUI 14 je to storjeno namesto vas, ko boste prvič namestili eno izmed Googlovih aplikacij. Razlika pa ni samo v načinu namestitve. EMUI 14 knjižnico microG namesti na sistemsko raven, pri starejših sistemih pa je to le še ena aplikacija. Pozna se pri nekaterih funkcijah microG-ja, kot na primer pri maskiranju podpisa naprave, kar vpliva na delovanje telefona z Googlovimi aplikacijami.

Če želite globljo razlago, preberite test telefona Huawei Pura 70 Pro.

Hiter povzetek: microG omogoča, da se prijavimo v Googlove aplikacije z obstoječimi Google računi. Tako lahko na primer sinhronizirate podatke v Chromu, Zemljevidih in drugje. Android Auto tudi deluje, čeprav se včasih odloči, da potrebuje počitek. Google Denarnica ne deluje, tudi razvijalci microG nam odsvetujejo uporabo njihove knjižnice za omogočanje plačil. Lahko pa svoje kartice dodate v Huawei denarnico, tukaj ni nič izgubljenega.

Namesto Google trgovine si lahko namestite Aurora Store, ki je dober nadomestek in zaupanja vredna.

Plačevanje v mobilnih igrah je kljub temu še vedno nemogoče, razen če ima igra trgovino ločeno od Googla, kar mislim, da se bo v prihodnjih letih dogajalo vse pogosteje. Če ste v igro prijavljeni z Google računom, kar je običajna praksa, se tudi z microG-jem v večini primerov ne boste mogli prijaviti na Huawei telefonu. Morali boste uporabiti eno izmed virtualnih okolij, GBox ali GSpace, ki pa sta kar velika porabnika baterije.

Je to tako zahtevno, kot se sliši?

Sliši se zapleteno, pa v resnici ni, še posebej z novim sistemom EMUI 14, ki glavnino postori sam. Namestiš Google aplikacijo, ki bi jo rad uporabljal, prijaviš se s svojim Google računom, in jo uporabljaš, tako kot si jo vajen. Marsikdo niti ne bo prišel do zapletov, ki sem jih omenil, ker jim igre niso pomembne ali pa ne uporabljajo nekih obskurnih aplikacij.

Pri starejših EMUI različicah pa je postopek bolj ročen, kjer pa vidim več težav. Škoda, da Huawei ne bo ponudil novega sistema starejšim napravam (Huawei nova 10, P40 …). Podpora je, priznam, področje, kjer Huawei najbolj šepa. Varnostni popravki prihajajo vsak mesec, odkar uporabljam Huawei Mate 50 Pro pa sem dobil le eno nadgradnjo operacijskega sistema, in ta deluje na Androidu 12, medtem ko se ostali pripravljajo na petnajsto generacijo.

Za zdaj to ne pomeni nič, ker so aplikacije združljive tudi z veliko starejšimi Android sistemi, sčasoma pa bi bili Huawei telefoni izvzeti pri pridobivanju novih funkcij. Doba umetne inteligence je tukaj in, hočeš ali nočeš, vsi bodoči telefoni bodo opremljeni z novimi AI funkcijami. Z izjemo Huaweievih, ki ameriške tehnologije ne smejo uporabljati. Lahko pa nas presenetijo in pripravijo svoje, potem pa je spet vprašanje, ali bodo dovoljene izven kitajskega trga.

Ali sploh potrebuješ Google?

Zelo hitro sem ugotovil, da niti ne. Mogoče je moj primer edinstven, ampak se mi zdi, da bi z malo truda vsak prišel do zelo podobne ugotovitve. Za potrebe brskanja po spletu uporabljam Chrome in Firefox, Messenger ne potrebuje Googla, prav tako ne WhatsApp in Viber. Google oblačnih storitev ne uporabljam (Photos, Drive …), ker je 512 GB internega prostora zame dovolj. Na začetku sem uporabljal Huawei Petal Zemljevide in se mi zdijo zelo dostojna alternativa Googlovim. Sedaj nekako menjam med obema.

YouTube lahko uporabljaš brez Google računa, lahko pa se prijaviš z microG-jem. Banko pa, kot že rečeno, dobiš v Huawei trgovini.

Pri meni je Google le majhen delček moje vsakodnevne uporabe in ni pogrešan. V vašem primeru pa je lahko slika ravno obratna.

Z EMUI 14 to vprašanje niti ne rabi odgovora, ker Google aplikacije delujejo skoraj brez težav. Je pa res, da jih ne dobiš v uradni Google trgovini. Pri starejšem EMUI pa je več ročnih korakov, kar pa je lahko težava za uporabnike, ki nimajo volje ali znanja.

In to je točka, ko moramo razčistiti, da Huawei telefoni niso več ravno za vsakega. Čeprav se meni zdi namestitev »faux« Googlovih knjižnic s pomočjo microG-ja ali Gspacea, nekaj normalnega, celo vsakdanjega, je za povprečnega uporabnika to lahko odveč.

Huawei vlak sopiha naprej

Mehansko odličnost Huawei telefonom nihče ne more oporekati. Huawei Mate 50 Pro je zdaj star dve leti, pa se še vedno lahko kosa z najboljšimi. Zaslon je odličen, kamere še boljše, Snapdragon 8+ Gen 1 pa še vedno premore več kot dovolj moči za zagon vseh iger, tudi na emulatorjih.

Najnovejši Huawei Pura 70 Ultra je fotografski mojster, tudi Pro različica se brez težav spopade z najboljšimi.

Snapdragon čipe so letos zamenjali s Kirin čipi, ki po številkah ne morejo konkurirati, so pa vseeno dovolj zmogljivi za 90 % nalog, ki jih delamo na telefonu. Pred kratkim so odprli novo tovarno čipov v Šanghaju. Če prej ni bilo jasno, da so resni glede lastnih čipov, sedaj ni več dvoma.

V pripravi je tudi nov operacijski sistem HarmonyOS NEXT, ki naj bi predstavljal popolno odcepitev od Androida. Povsem možno je, da ta sistem nikoli ne bo prišel na zahodni trg. Če pride, me pa skrbi, kako se bo obnesel telefon brez Androida v Androidovski deželi.

Prišel sem do zaključka, da Huawei pri meni še ni rekel zadnje. Zadovoljen sem s Huawei Mate 50 Pro, ki mi zvesto stoji ob strani že leto in pol in ne kaže znakov upočasnitve.

Če ste si ob branju lahko ustvarili sliko, kakšni so Huawei telefoni v 2024, potem je članek dosegel svoj namen. Niso za vsakega in nobenemu ne smemo zameriti, če išče telefon, ki enostavno dela, brez iskanja dodatnih rešitev in pri katerem se ne rabi spraševati, kaj bo v prihodnosti.

Tisti, ki gre lahko čez te ovire, pa bo dobil odličen telefon.