Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Vsako leto marec posvetimo razmisleku o vodi, na tokratnih straneh Posavskega vodnega kroga pa gremo v globino, preko spoznavanja vodnih vrtin. Kljub izzivom imajo ravno te vrtine namreč nepogrešljivo vlogo pri zanesljivi oskrbi z vodo, pitno vodo in razvoju zelo različnih gospodarskih panog v Posavju.

Vodne vrtine so človeško narejene vrtine, s katerimi dostopamo do podtalnice oz. podzemne vode. Predstavljajo ključne objekte pri upravljanju vodnih virov – iz njih se črpa pitna voda za gospodinjstva, namakalna voda za kmetijstvo, tehnološka voda za industrijo in termalna voda za potrebe turizma. V Posavju je kar 89 % prebivalcev priključenih na javni vodovod, ki večinoma črpa podtalnico prav iz vodnih vrtin. Prednost lastnih vrtin je lahko v tem, da zagotavljajo lasten, lokalni vir vode in zmanjšujejo odvisnost od javnih sistemov, njihove slabosti pa so visoki stroški vrtanja in vzdrževanja ter skrb za kakovost vode (podzemna voda je lahko izpostavljena onesnaženju, zato so potrebni redni testi). V nadaljevanju ponujamo pregled vodnih virov po posameznih posavskih občinah.

Krško in Kostanjevica na Krki

Vodovodni sistem v občini Krško, ki ga upravlja Kostak d.d., temelji na več primarnih virih, med katerimi so ključne vodne vrtine in zajetja, ki zagotavljajo oskrbo z vodo za mesto Krško in okoliška naselja. Glavna vira sta vrtina Brege in sklop vrtin Rore. V preteklosti je bil pomemben tudi vodni vir Drnovo, vendar je bil okoli leta 2011 zaradi onesnaženja z ostanki fitofarmacevtskih sredstev zaprt.

Poleg osrednjega sistema v Krškem deluje več manjših lokalnih vodovodov, ki se zanašajo na lastne vodne vire. Na območju Dolenje vasi je glavni vir kraški izvir Črna mlaka, od koder se voda zajema in distribuira v vodohran Črna mlaka. Naselji Senovo in Brestanica se oskrbujeta iz kombinacije kraškega zajetja in vrtine. Izvir Dobrova, ki leži na območju nekdanjega rudnika rjavega premoga na Senovem, zahteva mehansko filtracijo, koagulacijo in UV-dezinfekcijo, preden voda vstopi v vodovodni sistem. Poleg tega se uporablja vrtina Rudnik Senovo, ki črpa vodo iz poplavljenih rudniških rovov, pri čemer voda pred distribucijo prehaja skozi filtracijo in kloriranje.

Naselja pod Bohorjem, kot je Koprivnica, se oskrbujejo iz kraškega zajetja Toplica, kjer voda izvira iz apnenčastih plasti in se pred uporabo dezinficira v vodohranu Prevole. Manjše vasi, kot je Veliki Kamen, uporabljajo dva manjša izvira, Slivje in en neimenovani izvir, pri čemer se voda zbira v vodohranu Veliki Kamen in se pred distribucijo klorira. Na območju Rake obstaja več ločenih vodovodnih sistemov – naselje Raka samo se oskrbuje iz vrtine Lašče, medtem ko se sosednje Ardro pri Raki napaja iz zajetja Zabukovšek. Veliki Trn, ki leži nad Brestanico, črpa vodo iz vrtine Arto, Podbočje ob Krki pa iz vrtine Dol. Ti manjši sistemi služijo oskrbi nekaj deset do nekaj sto prebivalcev, voda pa se shranjuje v vodohranih s klorovimi dozatorji, ki zagotavljajo varnost oskrbe.

V občini Kostanjevica na Krki, ki jo prav tako oskrbuje Kostak Krško, sta glavna vodna vira zajetje Jama in vrtine v Orehovcu. Poleg tega sta bili na Orehovem polju izvrtani vrtini Orehovec 1 in 2, vendar v letu 2023 iz njiju ni bilo potrebe črpati vode. Orehovški vrtini tako trenutno služita kot rezervni vir, ki bi ga lahko aktivirali v primeru zmanjšanja izdatnosti zajetja Jama. V primerih suše ali motenj pri zajetju Jama je možna prevezava na vodovodno omrežje Krško, in sicer prek povezave iz smeri Podbočja, kar povečuje zanesljivost oskrbe.

Na krškem območju je glavni izziv kakovosti podtalnice intenzivno kmetijstvo na Krškem polju. Zaprtje vrtine Drnovo pred skoraj desetletjem je posledica presežnih pesticidov, kar ostaja opomin za nujnost vodovarstvenih ukrepov. Kostak vodo iz vrtin Brege in Rore preventivno klorira, kar zagotavlja mikrobiološko varnost. V Krškem in Kostanjevici upravlja vodovode podjetje Kostak d.d. Krško. Večje industrije, kot sta Nuklearna elektrarna Krško (NEK) in Termoelektrarna Brestanica (TEB), imajo svoje sisteme za tehnološko vodo, vendar za interne vode in pitno vodo zaposlenih uporabljajo tudi javni vodovod.

V Posavju je kar 89 % prebivalcev priključenih na javni vodovod, ki večinoma črpa podtalnico prav iz vodnih vrtin.

Brežice

Občina Brežice upravlja več večjih črpališč podzemne vode, glavni vodni viri za brežiški javni vodovod so vrtine na območjih Glogov Brod, Brezina, Prilipe, Mokrice, Močnik (Sromlje) in Pišece. Na črpališču Glogov Brod sta dve vrtini (VT-1 in VT-2) z globino okoli 200 m, katerih skupna izdatnost dosega do ~130 l/s. Vodnjak (zajetje) Brezina (oznaka CI-1/83) je plitvejši (15 m) in daje do 18 l/s, to je sicer rezervno črpališče. Na območju Prilip delujeta vrtini PR-2/89 in PR-3/92 (globine 120 m in 92,7 m) z izdatnostjo 20 l/s in 15 l/s. Črpališče Mokrice ima vrtini MO-1/88 in MO-2/88 (126 m in 123 m globine) z izdatnostjo ~4 in 15 l/s – gre za manjši vir, ki pa pokriva tamkajšnje potrebe. Vrtina Močnik (oznaka PE-1/90 na Sromljah) je globoka 200 m in ima skromnejši pretok okoli 3,3 l/s, medtem ko vrtina Pišece (PIŠ-1/94, globine 100 m) zagotavlja do 20 l/s vode. Poleg teh vrtin občina koristi tudi nekaj manjših kraških izvirov: npr. zajetje Stankovo (vir za naselja Mrzlavski Gaj–Vitovec–Stankovo), izvir Lešje v Križah ter izvir Duplo na Bizeljskem. Ti manjši viri služijo posameznim zaselkom (pišeški hribi, Bizeljsko) ali so v rezervi. V letu 2021 je Komunala Brežice poročala o skupno sedmih aktivnih vrtinah in petih zajetjih v svojem sistemu.

Voda iz brežiških vrtin je kakovostna, praviloma ustreza zahtevam brez kompleksnejše obdelave. Na črpališčih Glogov Brod in Brezina denimo voda ni klorirana, saj sta vodonosnika zaščitena in imata stabilno kakovost. Kemična sestava kaže zmerno trdoto, skupna trdota vode je okoli 10–11 °dH pri Glogovem Brodu in Brezini (srednje trda voda). Voda iz globljih prodnatih vodonosnikov ob Savi je dokaj mehka v primerjavi z izviri na apnenčastih območjih občine. Mikrobiološka kakovost se zagotavlja z rednim nadzorom; glavne vrtine so večinoma mikrobiološko varne (globoka podtalnica), pri manjših izvirih pa se izvajata dezinfekcija z natrijevim hipokloritom ali kloriranje po potrebi. Med morebitnimi težavami v preteklosti so bile povišane koncentracije železa in mangana v nekaterih vrtinah, ki pa se jih obvladuje z zračenjem in izločanjem usedlin, ter občasne motnosti ob deževjih pri plitvih izvirih. Brežiška občina ima s kombinacijo globokih vrtin in kraških izvirov na voljo količinsko obilne vode dobre kakovosti, izziv pa je predvsem trdota vode ter varovanje vodnih virov pred onesnaženjem z nitrati in pesticidi v kmetijskih območjih. Oskrbo v občini zagotavlja Komunala Brežice d.o.o., ki upravlja vodohrane in črpališča ter skrbi za vodovodno omrežje.

Sevnica

Občina Sevnica ima razgibano vodovodno omrežje z več ločenimi sistemi zaradi hribovitega terena in razpršenih naselij. Glavni vodovod Sevnica–Boštanj črpa vodo iz kombinacije vrtin in zajetij ob Savi. Osrednji viri so Stillesovo črpališče z vrtinami v bližini tovarne Stilles v Boštanju: tam se nahajata vrtini Stilles-1 in Stilles-2, poleg njiju pa sistem javnega vodovoda Sevnica zajema še kraška zajetja Dolna, Orehovec in Podskalica. Vrtini Stilles-1 in 2 sta bili izvrtani v 80. letih prejšnjega stoletja (globini cca 30 m) in imata zadostno kapaciteto, da pokrijeta potrebe mesta Sevnica in Boštanja. V letih 2015 so sistem nadgradili z dodatnim virom Podskalica – to je zajetje pod skalovjem pri Boštanju, ki služi kot gravitacijski rezervni vir pitne vode. Poleg osrednjega sistema upravlja Komunala Sevnica še več manjših javnih vodovodov, prilagojenih krajevnim potrebam: Krmelj ima dve vrtini (oznaki KRM-1/98 in KRM-2), izvrtani konec 90. let, ki črpata vodo iz lokalnega vodonosnika. Blanca in okoliške vasi dobivajo vodo iz vrtine Blanca (BPV-1/98), ki je globoka približno 100 metrov. Od 2015 je Blanca delno povezana tudi na vodni vir Podskalica, kar izboljšuje zanesljivost. Vrtina Blanca ima izdatnost nekaj l/s (dovolj za 1100 prebivalcev oskrbe) in stalno dezinfekcijo na črpališču. Sistem Nova Gora–Tržišče črpa iz dveh vrtin: TV-1/96 in NG-2/2000, ki napajata visokoležeča naselja (Telče, Tržišče, Malkovec). Vodovod Primož v okolici Studenca in Šentjanža ima dve aktivni vrtini: P-1 (Primož) in VI-2/05 (Studenec), vodovodni sistem Loka–Račica pa zajema kraški izvir Žirovnica v Lokah in izvir Račica. Ta dva izvira zadoščata za nekaj manjših vasi pod vrhom Lisce (skupaj nekaj sto prebivalcev). Ne nazadnje je del Posavja tudi skrajni sever občine Sevnica okoli kraja Radež, kjer se nahaja vodni vir Zavrate – ta pokriva nekaj samotnih kmetij, v prihodnosti pa se načrtuje njegova povezava na bližnji vodovodni sistem. K seznamu vodnih virov naj dodamo še vodnjak Inplet VR-1 in vrtino Dolnje Brezovo DB-2 (trenutno še ni v uporabi). Skoraj vsaka vas v sevniški občini je torej opremljena z vsaj eno vrtino ali zajetjem; skupaj Komunala Sevnica upravlja 23 javnih vodovodov.

Glavni sevniški vodni viri ob Savi (vrtine Stilles) dajejo vodo dobre kakovosti, a zaradi plitve lege zahtevajo stalen nadzor in so opremljeni z avtomatskimi klorinatorji. Od leta 2022 so tudi na zajetju Dolna in v vodohranu Pokojnik vgradili merilce klora, ki sproti uravnavajo doziranje. S tem zagotavljajo, da je vsa načrpana voda razkužena, preden pride do uporabnikov. Kemično je sevniška voda večinoma srednje trda (10–16 °dH na osrednjem delu, do 20 °dH ponekod). Voda iz zajetja Podskalica v Sevnici, na primer, ima okrog 15,4 °dH, medtem ko vrtina Radovan dosega 20,6 °dH, kar se uvršča med trde vode. Takšna trdota ni nenavadna, saj mnogi viri ležijo v apnenčasti podlagi hribovja nad Sevnico. Za uporabnike to pomeni nekaj večjo porabo pralnih sredstev in možnost nalaganja vodnega kamna, vendar je voda zdravstveno ustrezna. Celovito je kakovost pitne vode v občini Sevnica ocenjena kot dobra – redno se odvzemajo vzorci po HACCP načrtu in spremljajo parametri, od mikrobiologije do osnovnih kemijskih kazalcev, pri čemer odstopanja hitro odkrijejo in sanirajo.

Razvejanost sevniških sistemov terja dobro organizacijo, zato Komunala Sevnica zagotavlja dežurne službe in vzdrževalce za oddaljene sisteme. Voda iz glavnega črpališča Stilles se preko prečrpališča dviga v vodohran na Bohorju, od koder se gravitacijsko napaja mesto Sevnica. Manjši sistemi (Loka, Primož itd.) so zaradi oddaljenosti večinoma samostojni, vendar občina načrtno gradi medsebojne povezave tam, kjer razdalje niso prevelike, da bi lahko ob izpadu enega vira začasno preklopili na sosednjega. Vse kaže, da gre razvoj v smer medsebojnega povezovanja manjših vodovodov v večje sisteme povsod, kjer je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, kar bo dolgoročno zmanjšalo število posameznih vrtin in poenostavilo upravljanje.

Radeče

V občini Radeče najdemo nekaj samostojnih manjših vodovodov, s katerimi upravlja Javno podjetje Komunala Radeče d.o.o. Glavni vodovodni sistem Radeče oskrbuje mesto Radeče in okoliške kraje (Vrhovo, Hotemež, Prapretno itd., skupno okoli 1.924 prebivalcev). Vodo dobiva iz dveh virov: globoke vrtine Jagnjenica in kraškega zajetja Samčeva reber. Vrtina Jagnjenica je izvrtana v dolini Sopote in črpa podzemno vodo, medtem ko zajetje Samčeva reber prestreza kraški izvir iz pobočja nad Jagnjenico. Obe vodi se združita v sistemu in sta pod stalnim avtomatskim kloriranjem. Drugi sistem je vodovod Njivice, ki oskrbuje naselja Stari Dvor, Njivice in Žebnik; njegov vir je zajetje Močila–Stari dvor. Vodovodna sistema Brunk in Svibno sta manjša in nimata svojih vrtin.

Kakovost pitne vode v radeških sistemih je v celoti nadzorovana in večinoma ustreza standardom. Voda iz vrtine Jagnjenica, ki je podtalnica, ima praviloma nizke vsebnosti organskih snovi ter bakterij, medtem ko je izvir Samčeva reber bolj podvržen vplivom površja (kmetije na planoti). Zato je v združeni vodi občasno zaznati kakšno koliformno bakterijo ali višjo motnost, vendar kloriranje to sproti sanira. Kemično je voda v Radečah blizu kraških značilnosti – trdota je srednja, specifičnih težav s pesticidi ali nitrati ne omenjajo; tudi kmetijstvo v teh krajih ni intenzivno. Skrb posvečajo predvsem mikrobiologiji – manjši izviri v hribih (Ivje, Bele vode) so odprti za vdor površinskih vod ob nevihtah, zato jih močneje klorirajo (sistem Brunk celo 21-krat letno vzorčijo, kar kaže, da gre za nekoliko občutljivejši vir).

Bistrica ob Sotli

Občina Bistrica ob Sotli je majhna in gričevnata; ima lasten vodovod, ki se zdaj povezuje z brežiškim sistemom Bizeljsko z uporabo samo ob zelo kritično nizkem vodostaju lastnih virov. Upravljanje izvaja podjetje OKP Rogaška Slatina. Vodovod Bistrica ob Sotli je doslej zajemal vodo iz več manjših kraških izvirov v pogorju nad dolino Sotle in reke Bistrice. Glavni viri so bili drenažni zajem Zagaj, Močle, zajetje Javorje in zajetje Čehovec. Kakovost vode je bila zagotovljena s kloriranjem preko kapalnega klorinatorja v vodohranu Čehovec. Pomemben razvoj za Bistrico ob Sotli predstavlja projekt hidravličnih izboljšav, v sklopu katerega so leta 2021 začeli graditi povezavo na sosednji vodovod Bizeljsko (občina Brežice) in zaključili v lanskem letu. Tako Bistrica ob Sotli lahko dobiva kakovostno vodo tudi iz brežiškega črpališča ter je s tem razbremenila lokalne izvire Zagaj, Močle, Javorje in Čehovec. Za prebivalce Bistrice to pomeni bolj zanesljivo oskrbo, posebej v sušnih obdobjih, ko so domači izviri občasno presihali. Obenem pa bo mogoče stara zajetja bolje zaščititi ali zapreti, če bodo nepotrebna, s čimer se prepreči tveganje onesnaženja.

Vgradnja črpalke moči 83 kW na vodni vrtini Glogov Brod v letu 2017 (foto: Komunala Brežice)

Lokalnih vrtin je vse manj

Mnogo vodnih vrtin v Posavju je prenehalo obratovati, razlogi za opuščanje pa so različni in odvisni od vrste vrtine. Kot so nam pojasnili na Geološkem zavodu Slovenije (GeoZS), je večina vrtin opuščena, ker bodisi niso dovolj izdatne bodisi voda ni primerne kakovosti, se do njih ne da speljati cevovoda, se poškodujejo, se jih na terenu ne najde več itd. Kot dodajajo, so nekatere opazovalne vrtine namenjene začasnemu opazovanju in se po prenehani rabi opustijo, nekatere opazovalne mreže vrtin pa so trajnejše. V Posavju so take mreže postavljene vzdolž reke Save za spremljanje vpliva hidroelektrarn (Savske elektrarne, Infra, HESS), stanje podzemne vode se spremlja tudi na opazovalni mreži NEK. Gostota opazovalnih objektov, predvsem na prodnih vodonosnikih, je tu kar velika. Kot še navajajo na GeoZS, so bile opazovalne vrtine izdelane za spremljanje gladine ali kakovosti vode ob različnih posegih v prostor, bodisi pred in med bodisi po gradnji, in so zato v uporabi le nekaj časa, potem pa se nanje pogosto »pozabi«. Tudi vrtine se starajo, rjavijo, se poškodujejo pri raznih opravilih in se opustijo. Vendar jih je treba opustiti varno (zacementirati), ob tem pa se seveda lahko zgradi nadomestne vrtine.

V preteklosti so bile poleg črpališč za vodo izvrtane številne raziskovalne vrtine (za iskanje mineralnih ali termalnih virov) in opazovalne vrtine (za spremljanje podtalnice). Danes je velika večina teh vrtin zapuščenih. Po evidencah je bilo v Posavju registriranih 52 hidrogeoloških opazovalnih vrtin, aktivni sta le še dve; prav tako je bilo opuščenih vseh 12 vrtin, ki so jih nekoč izvrtali za raziskave mineralnih in geotermalnih surovin. Večina nekdanjih raziskovalnih vrtin je zaprta (zasipana) ali pa so njihovi ostanki zavarovani. Manjše lokalne vrtine zamenjujejo večji, centralni viri. Ko so določena naselja dobila povezavo na regionalni vodovod, lokalne vrtine niso bile več potrebne in so jih zato opustili.

V preteklosti so bile poleg črpališč za vodo izvrtane številne raziskovalne vrtine (za iskanje mineralnih ali termalnih virov) in opazovalne vrtine (za spremljanje podtalnice). Danes je velika večina teh vrtin zapuščenih.

Drug pogost razlog je onesnaženje vode: če analiza pokaže stalno prisotnost nevarnih snovi, se vrtino zapre. Izstopajoč primer je že omenjena vrtina Drnovo pri Krškem, ki je zaradi pesticidov nedelujoča že več kot desetletje. Tudi nekatere manjše vrtine na kmetijskih območjih so z leti doživele presežke nitratov, kar je vodilo do njihove opustitve ali potrebe po mešanju vode z boljšimi viri.

Izčrpanje vodonosnika oziroma upad izdatnosti je tretji vzrok – včasih vrtina po nekaj desetletjih začne dajati premalo vode ali voda upade v sušnih obdobjih. Lastniki ali upravljavci se nato raje odločijo za priklop na drug vodovod kot za poglabljanje vrtine. Opustitvi lahko botrujejo tudi tehnične okvare, kot je npr. vdor peska, korozija … Če ocena pokaže, da obnova ni ekonomsko smiselna, se vodnjak zapusti. Prav tako so bile številne stare opazovalne vrtine, izvrtane med gradnjo hidroelektrarn na Savi in NEK, po končanih projektih zasute ali odrezane do nivoja tal. Posavje centralizira oskrbo na glavne vire, kot so Brege, vrtine v Brežicah in Sevnici, medtem ko se posamične manjše vrtine opuščajo zaradi ekonomike in varnosti oskrbe. Kadar pa pride do opustitve, se vedno išče nadomestni vir, največkrat povezava na sosednji vodovod.

Vrste vodnih vrtin v Posavju

V regiji najdemo več vrst vrtin, ki se razlikujejo po namenu in značilnostih:

Hidrogeološki vodnjaki (črpališča podzemne vode) – to so vrtine, namenjene črpanju pitne ali tehnološke vode. Iz njih se voda neposredno črpa za porabo (prebivalstvo, kmetijstvo, industrija).

Hidrogeološke opazovalne vrtine (monitoring) – to so vrtine, ki niso namenjene črpanju, temveč merjenju stanja podzemne vode. Preko njih strokovnjaki spremljajo gladino (nivo) podtalnice, temperaturo in kakovost vode. V Posavju je bilo v preteklosti veliko opazovalnih vrtin, zlasti med gradnjo hidroelektrarn in drugimi večjimi posegi v prostor.

Raziskovalne vrtine za mineralne in druge surovine – z njimi strokovnjaki iščejo mineralne vode, rudnine, ogljikovodike ali geološke podatke (t. i. geogenetske surovine). Takšne vrtine so običajno globoke in drage, izvrtane v okviru rudarskih ali geoloških raziskav. V Posavju so na primer vrtali v iskanju termo-mineralne vode in drugih virov, vendar nobena od teh vrtin ni prerasla v pridobivalni objekt. Po zaključku raziskav so vrtine zaprli oziroma opustili – skupaj je znanih vsaj 12 takih opuščenih raziskovalnih vrtin.

Geotermalne vrtine in termalne vode – o njih bomo več napisali prihodnjič. Tema vodnih vrtin je namreč kompleksna, zato bomo nadaljevali v naslednji številki časopisa in v drugem delu prispevka pregledali razvojne možnosti in morebitne nove projekte na področju vodnih vrtin, na pobudo in vprašanja bralcev pa tudi predstavili postopek pridobitve dovoljenja za izvrtanje vodne vrtine.

Hana Zupanc, Staša Gunčar Žnidaršič

Prispevek je objavljen na tematskih straneh Posavski vodni krog v Posavskem obzorniku, ki je izšel 20. marca 2025.

#povezujemoposavje

Delite na Facebook

Tweet

Sledite nam

Shranite

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.