Čeprav je bil produkt Bayernovih mladinskih vrst, kjer je igral skupaj z zvezdniki, kot sta Emre Can in Pierre-Emile Hojbjerg, si je moral priznati svoje omejitve: “Bil sem pameten igralec, vendar ne najhitrejši … Nisem mogel braniti svojega kazenskega prostora in nisem bil dober v zaključkih.” Odločitev, da opusti svoje igralske sanje, je bila kljub temu težka. Čeprav so mu kot mladeniču pogosto govorili, da ima potencial za uspeh, je potreboval pogum, da se odpove svojemu otroškemu cilju. Namesto tega je sprejel strast do treniranja in se popolnoma posvetil svoji novi poti. “Odločil sem se, da končam igralsko kariero in se v celoti osredotočim na treniranje,” pojasnjuje. Ta premik je zaznamoval začetek trenerske poti, ki ga je popeljala iz nižjih lig nemškega nogometa vse do Premier lige.

Hürzeler se je rodil v Houstonu v Teksasu, a se je njegova družina, ko je bil star dve leti, preselila v Nemčijo, kjer je odraščal v Münchnu. Tekmovalna narava je bila del njegove vzgoje, saj je bil najmlajši od štirih otrok staršev zobozdravnikov. Njegova družina je bila zelo tekmovalna v vsakodnevnih dejavnostih, vključno z igrami, kot je Enka, kjer je poraz lahko pokvaril celoten večer. Starši so mu s svojim zgledom pokazali, kako pomembno je trdo delo; njegov oče je na primer vsak dan, ne glede na vreme, kolesaril na delo. Te vrednote je Hürzeler ponotranjil in jih prenesel na ob nogometna igrišča. Tudi zato mu je uspela izjemna urstitev v elitno Bundesligo s St. Paulijem, nato pa še do položaja glavnega trenerja v Premier ligi, kjer si je že v prvem mesecu prislužil naziv trenerja meseca.

Pri Bayernu se je prebijal skozi mladinsko akademijo in igral za rezervno ekipo, vendar nikoli ni dosegel prve ekipe. Pod vodstvom znanih trenerjev, kot sta Jupp Heynckes in Erik ten Hag, je dobil vpogled v vrhunsko treniranje, vendar priložnosti pri Hoffenheimu ni izkoristil tako, kot je upal. To ga je pripeljalo do ponovnega premisleka o svoji karierni poti. Čeprav so drugi verjeli, da bi lahko še vedno nadaljeval igralsko kariero v nižjih ligah, se je Hürzeler odločil, da bo sledil svojim instinktom. “Imel sem slab občutek v želodcu. Morda to ni bilo racionalno,” priznava. Njegove ambicije so bile višje, saj je želel doseči več kot le skromno igralsko kariero.

Njegova trenerska kariera se je začela kot igralec-trener pri FC Pipinsriedu, klubu iz petega ranga nemškega nogometa, leta 2016. Prva sezona se je končala s promocijo, vendar so se izzivi hitro pojavili v četrti ligi, kjer je ekipa izgubila prvih sedem tekem. Hürzeler se tega obdobja spominja kot čas učenja in priznava, da je bila njegova začetna vztrajnost pri igranju posestnega nogometa, ki ga je zasledoval pri Bayernu, napačna. Zavedel se je, da je potrebno prilagajanje in iskanje ravnovesja med ofenzivno ustvarjalnostjo in defenzivno stabilnostjo.

Svoj pristop k treniranju je nadgrajeval v nadaljnjih letih, delal kot pomočnik trenerja nemških reprezentanc do 18 in do 20 let, nato pa se leta 2020 pridružil St. Pauliju v drugi nemški ligi. Njegovo trenersko znanje in vodstvene sposobnosti so hitro prišle do izraza, ko je decembra 2022 postal glavni trener. Ekipi je pomagal osvojiti naslov in si prislužil pozornost Brightona, ki ga je junija 2024 imenoval za glavnega trenerja. Pri 31 letih je postal najmlajši stalni trener v zgodovini Premier lige, Brighton pa je upal, da bo njegova inovativna filozofija klubu prinesla nove uspehe.

Prilagajanje Premier ligi je predstavljalo nove izzive in priložnosti. Hürzeler je že v prvih mesecih vodenja doživel vzpone in padce, z odmevnimi rezultati, kot so zmage proti Manchester Unitedu in Tottenhamu ter remi z Arsenalom. Vendar je poraz s Chelseajem razkril pomanjkljivosti, kjer so potrebne izboljšave, predvsem pri organizaciji obrambe. Hürzeler poudarja, da je njegova sposobnost navezovanja stikov z igralci ena njegovih prednosti, saj je po starosti blizu mnogim izmed njih. “Sem v njihovih letih, zato imamo včasih enake potrebe,” pravi. Ta bližina mu pomaga ustvariti močno povezano ekipo, kar meni, da je ključno za uspeh.

Njegov pristop k treniranju sega onkraj taktičnih vprašanj; poudarja razumevanje posameznih potreb in ozadij svojih igralcev. Izkušnje, pridobljene med kratkim delom za trgovca z umetninami v Münchnu, so ga naučile pomembnosti prilagajanja različnim osebnostim. Zavedanje kulturnih in osebnih razlik, na primer med igralci, kot sta Yankuba Minteh iz Gambije in Simon Adingra iz Slonokoščene obale, ter veteranom Jamesom Milnerjem, mu pomaga, da bolje podpira svoje igralce. Milner je namreč sedem let starejši od svojega trenerja. Ob njegovem ‘krstu’ v angleški premier ligi je bil Hürzeler star 9 let.

Hürzelerjev strasten in včasih intenziven značaj ob igrišču je pritegnil pozornost, kar je privedlo do več rumenih kartonov in celo rdečega kartona na nedavni tekmi proti Nottingham Forestu. Priznava, da je njegovo vedenje lahko videti pretirano, vendar vztraja, da izvira iz globoke ljubezni do igre in želje, da bi njegovi igralci uspeli. “Nogomet je moja strast. Občutim ga, ko sem na treningu. Želim, da se fantje vsak dan izboljšujejo,” pojasnjuje.

Brightonovi rezultati pod vodstvom Hürzelerja nakazujejo, da je ekipa na pravi poti, saj zaseda šesto mesto po sedmih tekmah.