Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Uradne institucije lahko stokrat napišejo, kako se je bolezen, imenovana rak, že detabuizirala, pa v vsakdanjem življenju to ni tako. Slednje potrjujejo izzivi, ki jih imamo mediji, ko si želimo pogovora o tem z ‘običajnimi’ bralci in ne le tistimi, ki so izpostavljeni v ozaveščevalnih akcijah: ljudje hipoma prebledijo in besede kar ne želijo priti iz ust. »Kamorkoli pogledaš, ga nekdo ima, in če mislim na raka, potem imam občutek, da ga kličem,« mi je leta 2010 ob pisanju ene izmed kolumn zaupala bralka.
O raku redno razmišljam in občasno pišem že več kot desetletje, on pa si medtem jemlje ljudi v moji bližnji in daljni okolici brez milosti. Zame nikoli ni imel predznaka tabuja. Nasprotno. Če ga nisem poskušala v detajle razumeti z vidika medicinske stroke, ker si pač dovolim, da je to razmišljanje prepuščeno za to izobraženim, pa sem ga spremljala z vidika komunikologije. Že po nekaj mesecih sem opazila, da četudi je govora o raku resnično bistveno več kot kdaj prej, pa, kot družba, o tej bolezni razpravljamo predvsem od trenutka, ko smo bodisi vključeni v kakšnega izmed presejalnih programov bodisi nam je bolezen že odkrita bodisi smo jo ‘zazdravili’. Diskurz o raku je v zahodnem svetu izredno enoten, narekujejo ga zdravstvene ustanove, vlade in ostale organizacije pa predvsem povzemajo splošna priporočila in zatečeno stanje, medtem ko tema ostaja na ključnih omenjenih časovno zamejenih točkah poteka bolezni.
Začetek bolezni in sploh področje preventive ostajata neverjetno zapostavljena. Je to tako, ker nimamo odgovorov na strašljive statistike? Ker je uspešnost (za)zdravljenja še vedno nizka? Ker v uradnih besedilih, ki se nekritično povzemajo in ne preizprašujejo, ostajamo pri posplošeni definiciji raka, češ da gre za bolezen, ki jo pač »s sabo prinaša staranje prebivalstva«? Ali pa bi celovit pogled na to bolezen in dejanski, aktivni pristop k preventivi preveč zamajal ekonomsko-družbeni sistem, v katerem živimo? Sama sem prepričana v slednje. In ob statističnih podatkih, ki so dih jemajoči, je to tiščanje glave v pesek več kot absurdno. Rak je, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, vodilni razlog smrti na svetu! V letu 2020 je zaradi raka umrlo 10 milijonov ljudi. V letu 2040 naj bi bil porast diagnosticiranih rakov v Evropi še za 21 % višji od 2020, v Sloveniji, kjer smo nad evropskim povprečjem po pojavnosti in umrljivosti, jih letno zboli vsaj 16.000. Za rakom naj bi, od rojenih leta 2020, do svojega 75. leta starosti zbolela kar eden od dveh moških (rak je že zdaj prvi razlog smrtnosti pri moških v Sloveniji) in ena od treh žensk. Kaj od tega ni dovolj alarmantno, da nas ‘resetira’?
Kljub temu da že poznamo mnoge dejavnike tveganja nastanka raka, ‘jajcamo’ na mestu. Ali ni to, da se da obsežno zarezati v družbeno tkivo, več kot dokazala pandemija koronavirusa? Takrat so vodilni lahko popolnoma spremenili vsakdanjik večine sveta, narekovali smernice preventivnega vedenja, medije napolnili z navodili o življenjskem slogu, organizirali frontalni napad na to epidemijo. Druga bolezen, ki pa je po vseh podatkih bolj ogrožujoča in smrtna, čemur res poenostavljajoče rečem kar epidemija raka, pa je med omenjenim koronavirusom v vseh smislih potegnila kratko. Med branjem po znanstvenih bazah sem 2020 opazila, da so bile raziskave o koronavirusu objavljene celo, če niso bile recenzirane. To je veljalo tako za naravne kot družbene znanosti, kjer še danes naletimo na zapise, da so članki in knjige, vezane na covid-19, brezplačno dostopne za branje. Zakaj takšni ukrepi, sicer namenjeni hitrejšemu deljenju spoznanj o covidu po svetu, ne veljajo za raziskave o raku?
V 2020, 2021 je bilo zagovarjano usmerjeno, ‘odločno ukrepanje’. Če že vemo, da na pojav raka vplivajo prehrana, kajenje, alkohol, premalo gibanja, kemikalije v zraku, vodi, sevanja – zakaj se aktivna politika preprečevanja ne odvija odločneje? Naše zdravstvo, a tudi druge družbene institucije, preprosto ne bodo kos kurativi in paliativi ob sedanjem naraščanju bolezni. Ni več časa za izmikanje. Ob nujni kvalitetni oskrbi obolelih je treba konkretno (in takoj) začeti na drugi strani. Vsaj tam, kjer poteka otroštvo. In nadaljevati vsaj tam, kjer obremenjujemo svoje okolje in telesa s fizičnimi in mentalnimi strupi. Morda bi potem, vsaj nekoč, presekali zahrbtno razraščanje te krute bolezni.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
