Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Koliko sploh vemo o svojem spominu? Nik Škrlec je ta teden v svet poslal svoj literarni prvenec, poljudnoznanstveni priročnik z naslovom Pozabi vse, kar veš o spominu. V sklopu svoje knjižne turneje se je ustavil tudi v viteški dvorani v Brežicah, kjer je v sproščenem pogovoru s Posavko Bernardo Žarn govoril o vsebini knjige in procesu pisanja knjige.
V srednješolskih letih si je želel fotografskega spomina
Nik Škrlec je vsestranski Brestaničan, ki že nekaj let živi in dela v Ljubljani. Tam je bil najprej zaposlen kot igralec, zdaj pa je že nekaj let ‘na svobodi’, kot pravi on. Ukvarja se z najrazličnejšimi stvarmi, že od njegovih srednješolskih let pa ga fascinira spomin in vse, kar je z njim povezano. Ko je gulil klopi v Gimnaziji Brežice, si je neizmerno želel imeti fotografski spomin. »To je bil nekako motiv, da sem sploh začel raziskovati spomin. Rad opazujem druge, zato sem si rekel, da moram najti ljudi, ki imajo fotografski spomin, in delati enako, kot delajo oni,« je o svojih začetkih spregovoril Nik.
Posavca Nika je z zanimanjem poslušalo veliko obiskovalcev.
Kasneje je ugotovil, da fotografski spomin v tem sanjskem smislu ne obstaja – ni človeka, ki bi karkoli obdržal v spominu neomejeno dolgo in neverjetno hitro. Takrat je spoznal tehnike pomnjenja, ki so ga posrkale, in začel jih je raziskovati, najprej z namenom, da bi za učenje šolske snovi porabil manj časa. Med študijem na AGRFT je zrasla ideja – zapomnil si bo kar se da več decimalk števila pi. Tako je postal večkratni državni prvak v pomnjenju števila pi; zapomnil si je kar 3141 decimalk. Tudi letos se je udeležil tekmovanja z namenom recitiranja 11.000 decimalk, a se je uštel že okoli šeststote.
Naslednjo sredo, 16. aprila, ob 19. uri bo svojo knjigo predstavil tudi v Kulturnem domu Krško, zato lepo vabljeni tudi tam.
Kako si je Nik uspel zapomniti toliko številk?
Za konec je podaril tri knjige ”z napako”.
Odgovor na to vprašanje, ki mu ga zagotovo zastavijo večkrat, se skriva v njegovi knjigi. Gre za tehniko pomnjenja »palača spomina«, ki so jo razvili že stari Grki. Grki so spomin delili na naravnega in umetnega ter tako na enostaven način pojasnili, da imamo naraven spomin, ki ni neomejen ali neskončen ter je za nekatere stvari bolj in za nekatere manj dovzeten. Nanj nimamo vpliva, to so naše ‘predispozicije’. »Pod umetnim spominom pa so razumeli vse tehnike pomnjenja, ki se jih priučiš in postanejo nek zunanji trdi disk tvojega spomina,« razloži Nik in za kraljico tehnik pomnjenja označi ravno palačo spomina. Ta tehnika omogoča pomnjenje s pomočjo prostora, ki je močno povezan s spominom, bolj kot čas. Željene stvari si lahko zapomnimo s pomočjo poti iz življenja, ki jih dobro poznamo. Nik si je 11.000 decimalk števila pi recimo zapomnil s potjo po Ljubljani, na kateri ima 2500 postaj. Številke daje v kombinacije po šest in za vsako številko ima določeno svojo asociacijo – trojka so brki ali galeb, štirica jadrnica in tako naprej.
Nikova knjiga, ki je izšla pri manjši založbi Miš, je sestavljena, tako kot spomin, iz dveh delov – v prvem delu je predstavljena teorija razumevanja naših možganov in pomnjenja, drugi del pa je bolj praktičen ter je sestavljen iz raznih igric in tehnik pomnjenja, ki jih lahko vadimo vsak dan. Z njihovo pomočjo lahko vadimo brskanje po spominu, obnovimo dan po spominu in si stvari skušamo zapomniti s pomočjo asociacij.
»Pozabljanje je seme ustvarjalnosti in učenja«
Po koncu uradnega dela se je v predprostoru viteške dvorane podružil z obiskovalci, podpisoval izvode knjig in kakšnega tudi prodal.
Lahko verjamete, da državni prvak v pomnjenju včasih pozabi pin kodo bančne kartice? »Ne samo pin, ogromno stvari pozabljam,« se nasmehne Nik. Zanimivo je, da nekdo, ki se vsakodnevno ukvarja s tehnikami pomnjenja in vajo spomina, pozablja vsakodnevne stvari. Velikokrat založi, denimo, svoje kolo. »Kak dan ali dva se sprehajam po svojih poteh in nato ga najdem. Ravno zdaj, po izidu knjige, ga nisem našel en teden. Nato sem ga odkril na sosednjem stojalu za kolesa,« pove. Normalno je, da nam stvari uhajajo iz spomina in pozabljamo. Odločiti se moramo le, katere stvari so nam bistvene in jih želimo obdržati v spominu.
Niku se zdi uporabno, da imamo takrat, ko nekaj želimo obdržati v spominu, načine, da nam to uspe. »Čar naših možganov je ravno pozabljanje,« pojasni Nik. Če ne bi bili zmožni pozabljati, bi bilo skoraj nemogoče živeti. »Pozabljanje je seme ustvarjalnosti in učenja,« pove in opomni, »da moramo nekaj stvari pozabiti ali dati na stran, če se želimo naučiti nečesa novega«.
Nik je na oder povabil tudi direktorico Posavskega muzeja Brežice Alenko Černelič Krošelj, s katero je sodeloval že večkrat. »Imam to srečo, da poznam Nika že kar nekaj časa. Vedno, vedno mi je užitek se pogovarjati z njim in doživeti njegov svet,« je povedala in poudarila, da se Nik vedno odzove na njihove želje po sodelovanju, kolikor se zaradi svojega zasedenega urnika le lahko.
H. Z., foto: H. Z. in M. B.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
