Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »
V zadnjih dneh me je klicalo več davčnih zavezancev, ki me sprašujejo glede spremembe določbe štirinajstega odstavka 48. člena zakona o dohodnini, ki danes glasi:
(14) Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena mora zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 eurov, oziroma zavezanec iz šestega odstavka tega člena, čigar povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.
Od 01.01.2025 pa naj bi prišlo do spremembe mejnega zneska, kar pomeni, da bi po novem ta odstavek glasil:
(14) Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena mora zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega 60.000 eurov, oziroma zavezanec iz šestega odstavka tega člena, čigar povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let presega 60.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.
Menda se govori, da naj bi na ministrstvu za finance in na finančni upravi to določbo tolmačili na ta način, da se kot dve zaporedni leti štejeta leti 2024 in 2025.
Moje mnenje je, da je pri spremembi davčne zakonodaje potrebno tovrstne zadeve urediti v prehodnih določbah, ki pa morajo biti v skladu z zakonom in Ustavo republike Slovenije. Tukaj mislim predvsem to, da ne smejo veljati za nazaj. Glede na to, da se bo novi zakon o dohodnini začel uporabljati 01.01.2024 menim, da se lahko kot dve zaporedni leti upoštevata le leti 2025 in 2026.
V 2. členu veljavnega zakona o dohodnini je določeno, da se dohodnina ugotavlja po določbah zakona, ki velja na dan 1. januarja leta, za katero se dohodnina odmerja, če ni s tem zakonom drugače določeno. Ob tem poudarjam, da je v zakonu določeno samo to, kar je v skladu z ustavo, veljava zakona za nazaj pa po ustavi ni dovoljena, o čemer je Ustavno sodišče Republike Slovenije že odločalo večkrat.
V predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki je bil objavljen 03.06.2024, je v 25. členu (začetek veljavnosti) določeno, da ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2025. Torej, ta določba je jasna in nedvoumna. Spremenjeni zakon o dohodnini se bo uporabljal za davčna leta 2025 in nadaljnja in zaradi tega se določba štirinajstega odstavka 48. člena zakona o dohodnini v nobenem delu ne more nanašati na leto 2024.
Pri dohodnini velja pravilo, da 1. januarja moram vedeti kakšne so določbe zakona o dohodnini za to leto. To pomeni, da 1. januarja 2024 ni nihče vedel, da se bo znesek 150.000,00 evrov zmanjšal na znesek 60.000,00 evrov in je svoje poslovanje v letu 2024 prilagodil temu znesku. Zaradi tega ne more država oziroma državni zbor s spremembo zakona o dohodnini posegati v leto 2024. Poleg tega pa menim, da ni nobene potrebe po tovrstnem hitenju.
Ob koncu še poudarjam, da nimam statusa samostojnega podjetnika, da je moje stališče glede normiranih odhodkov pri prometu na 50.000,00 evrov splošno znano in zaradi tega moj zapis ni subjektiven.
Zaradi tega ministrstvu za finance, finančni upravi in državnem zboru predlagam, da v konkretnem primeru sledijo Ustavi Republike Slovenije, saj ni nobene potrebe po razburjanju davčnih zavezancev (normirancev). Končno gre le za eno leto.
Mag. Ivan Simič
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
