Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
[1] D. Mušič, Pomen novega muzeja v Krškem, v: Jutro, št. 225, 27. september 1939, str. 5–6; E. P., Uralter Kulturboden der Heimat, v: Marburger Zeitung, št. 227, 4. oktober 1939, str. 5–6.
[2] Pokrajinski muzej v Krškem odprt, v: Slovenec, št. 264a, 16. november 1940, str. 5; E. P., Das Heimatmuseum in Krško ist eröffnet, v: Marburger Zeitung, št. 258, 13. november 1940, str. 5; prim. Letopis ljubljanske nadškofije za leto 1935, Nadškofijski ordinariat, Ljubljana 1935, str. 83.
[3] »G. industrijalec Bonač Franc je kupil in daroval društvu galerijo slik baronov Mosconov iz Pišec, g. Hans baron Gagern iz Leskovca je daroval muzeju baročne sanke iz spremstva cesarice Marije Terezije, g. Jerman Ivan, posestnik in gostilničar v Krškem, je prepustil muzeju predmete iz neolitske dobe, najdene v njegovi Ajdovski jami, gg. Planinc Franc in Deržanič Martin, posestnika iz Libne, pa predmete iz hallstattske dobe, mestni gospodarski odbor v Krškem pa je dal društvu na razpolago mestne insignije, listine in arhiv.« Gl. Pokrajinski muzej v Krškem odprt, v: Slovenec, št. 264a, 16. november 1940, str. 5.
[i4] B. Saria, Ob ustanovitvi »Muzejskega društva za politična okraja Krško in Brežice« v Krškem, v: Kronika slovenskih mest 6 (1939), št. 4, str. 241–242.
[5] Prim. Stanko Škaler, Posavski muzej, v: Posavje I, Svet za prosveto in kulturo občine Brežice, Brežice 1957, str. 119; Marjan Gregorič – Mitja Guštin, Posavski muzej Brežice (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; 108), Obzorja, Maribor 1990, str. 3; https://www.pmb.si/zgodovina-muzeja, pridobljeno: 2. 10. 2024.
[6] Nina Sotelšek, Dva muzeja v Krškem, v: Muzeji in muzejska zakonodaja: predstavitev muzejev v luči trenutnega stanja: XX. zborovanje SMD: zbornik, Slovensko muzejsko društvo, Ljubljana 2023, str. 62. Navedeno poimenovanje muzeja (dejansko: Heimatmuseums Gurkfeld) se pojavi na napisu na hrbtni strani fotografije iz okoli leta 1943, ki prikazuje muzejsko postavitev v veži Valvasorjeve hiše, gl. prav tam, op. 5.
[7] Daniel Modl, Archäologie zwischen Mur und Save im Dritten Reich (1938–1945). Eine Studie zur ideologisch-politischen Vereinnahmung der Archäologie im Reichsgau Steiermark und im CdZ-Gebiet Untersteiermark, v: Archäologie in Österreich 1938–1945. Beiträge zum internationalen Symposium vom 27. bis 29. April 2015 am Universalmuseum Joanneum in Graz (ur. Daniel Modl – Karl Peitler), Universalmuseum Joanneum, Graz 2020, str. 664–748, zlasti str. 676–678; prim. R. Engelberger, Gurkfeld vor alten Zeiten, v: Marburger Zeitung, št. 94/95/96, 4./5./6. april 1942, str. 8.
[8] »Nezamenljive umetniške in kulturne dobrine je treba zaščititi ne le pred granatami in bombami, ampak tudi pred najrazličnejšimi poškodbami in ne nazadnje pred pogostim nerazumevanjem.« Gl. prav tam, str. 6.
[9] Prim. John Tschinkel, Zvonovi so umolknili, Modrijan, Ljubljana 2010, str. 405–436.
[10] Unbeugsamer Aufbauwille des Grenzlandes, v: Marburger Zeitung, št. 279, 6. oktober 1943, str. 6.
[11] Prim. Aleš Gabrič, Kulturni molk, v: Prispevki za novejšo zgodovino 29 (1989), št. 2, str. 402. Kipar in medaljer Vladimir Štoviček predstavlja svojevrstno kontinuiteto muzejske oz. galerijske dejavnosti v Krškem. Prizadevno je sodeloval pri vzpostavitvi predvojnega muzeja, v Leskovcu pri Krškem je nadaljeval svoje umetniško ustvarjanje tudi med okupacijo in se včlanil v Združenje štajerskih umetnikov in ljubiteljev umetnosti (za isti korak se je odločil slikar in grafik Franjo Stiplovšek, s katerim sta imela julija 1943 v Mariboru skupno razstavo; razstavljenih je bilo 11 Štovičkovih in 23 Stiplovškovih del), gl. Anja Iskra, Likovna umetnost v Mariboru v času nemške okupacije 1941–1945, v: Studia Historica Slovenica 21 (2021), št. 3, str. 830–835, 841. Leta 1966 so na Štovičkovo pobudo opuščeno cerkev Sv. Duha prenovili in namenili razstavam likovne umetnosti, gl. https://www.mestnimuzejkrsko.si/imate-minuto/spitalska-cerkev-sv-duha-mestni-muzej-krsko-galerija-krsko, pridobljeno: 2. 10. 2024; prim. Letopis ljubljanske nadškofije 1967, Nadškofijski ordinariat, Ljubljana 1967, str. 47.
[12] E. P., Uralter Kulturboden der Heimat, v: Marburger Zeitung, št. 227, 4. oktober 1939, str. 5. Več o Aumanu v: B., Pri zbiralcu okamenin v Krškem, v: Jutro, št. 49, 27. februar 1938, str. 7–8; L. Č., Pri raziskovalcu in zgodovinarju Aumanu, v: Slovenski narod, št. 114, 20. maj 1939, str. 5.
[13] Baročni portal v Krškem, v: Slovenski narod, št. 191, 21. avgust 1941, str. 3.
[14] E. P., Das Heimatmuseum in Krško ist eröffnet, v: Marburger Zeitung, št. 258, 13. november 1940, str. 5. Predsednik Muzejskega društva za politična okraja Krško in Brežice in okrajni načelnik dr. Josip Tomšič je v nagovoru ob slovesnosti odprtja pokrajinskega muzeja v Krškem leta 1940 spomnil, da je bila cerkev Sv. Duha del ubožne ustanove Riharda Jožefa grofa Auersperga. »Ta cerkvica se je vzdrževala do svetovne vojne [1. svetovne vojne, op. a.] s srebrno rento, ko je bila glavnica porabljena kot vojno posojilo. Od tedaj se stavba ni več vzdrževala in je začela razpadati. Ker upravlja to ustanovo po odredbi ustanovne oblasti vsakokratni okrajni načelnik, sem zaprosil kr. bansko upravo, naj prepusti to stavbo snujočemu se muzejskemu društvu, ki bo stavbo ohranilo in v njej namestilo svoj muzej. Prošnja je bila ugodno rešena.« Gl. Pokrajinski muzej v Krškem odprt, v: Slovenec, št. 264a, 16. november 1940, str. 5. Ob odprtju krškega muzeja je v Valvasorjevi hiši prostor dobila zgolj narodopisna zbirka lokalnega pomena, gl. Marjan Gregorič, Štirideset let Posavskega muzeja Brežice: 1949–1989, Posavski muzej Brežice, Brežice 1989, str. 6.
[15] Pri pobudnikih predvojnega muzeja v Krškem je za muzejsko poslopje poleg nekdanje špitalske cerkve Sv. Duha prišla v poštev tudi Valvasorjeva hiša, ki pa je bila »zasedena po katastrski upravi in hiralcih«, gl. Pokrajinski muzej v Krškem odprt, v: Slovenec, št. 264a, 16. november 1940, str. 5. Politični komisar brežiškega okrožja je najpozneje aprila 1942 dal muzeju v Krškem na razpolago Valvasorjevo hišo, ker je bila ta prepoznana kot »zelo primerna za muzejske namene«, gl. Dettenberg, Kunstschutz während des Krieges, v: Marburger Zeitung, št. 94/95/96, 4./5./6. april 1942, str. 6.
[16] https://www.pmb.si/en/museum-history, pridobljeno: 2. 10. 2024.
[17] Helena Rožman, Valvasorjev kompleks v Krškem kot primer oživljanja kulturne dediščine lokalnega pomena, v: Za človeka gre: digitalna transformacija v znanosti, izobraževanju in umetnosti [Elektronski vir], AMEU – ECM, Alma Mater Press, Maribor 2021, str. 200; Nina Sotelšek, Dva muzeja v Krškem, v: Muzeji in muzejska zakonodaja: predstavitev muzejev v luči trenutnega stanja: XX. zborovanje SMD: zbornik (ur. Flavio Bonin et al.), Slovensko muzejsko društvo, Ljubljana 2023, str. 62.
[18] https://www.pmb.si/zgodovina-muzeja, pridobljeno: 2. 10. 2024.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
