Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Zgodovinar in domačin Vinko Avsenak med vsebinsko poglobljenim predavanjem o reviji Na fronti v okviru Maistrovega leta
Na gradu Rajhenburg so v petek, 6. septembra, najprej počastili spomin na generala in pesnika Rudolfa Maistra ter se nato poklonili delu Društva soška fronta ob 30-letnici delovanja. Gost večera je bil zgodovinar, član omenjenega društva in urednik revije Na fronti Vinko Avsenak.
Kot je povedala predsednica KD Svoboda Brestanica Margareta Marjetič, letos v okviru leta Generala Rudolfa Maistra obeležujemo 150-letnico njegovega rojstva in 90-letnico smrti; mineva pa tudi 120 let od izida njegove pesniške zbirke z naslovom Poezije in celo 100 let, odkar je postal častni meščan svojega rojstnega kraja – Kamnika.
Predsednica KD Svoboda Brestanica Margareta Marjetič je zbranim predstavila delo in življenje generala Rudolfa Maistra.
Rudolf Maister – človek mnogih talentov
Marjetič je še poudarila, da je bil »Rudolf Maister – s psevdonimom Vojanov, človek mnogih talentov, saj je pisal pesmi, črtice, slikal, zbiral stare knjige in imel takrat najbogatejšo zasebno knjižnico, ki je zdaj spomenik državnega pomena. Bil je tudi poliglot – znal je latinščino, grščino, nemščino, naučil se je rusko, poljsko, pogovorno tudi francosko, italijansko in seveda srbsko in hrvaško. Veliko se je družil z literati, umetniki, znanstveniki in politiki svojega časa«. Kot pravi Marjetič, je bil Maister poznan kot »velik rodoljub, velik Slovenec.«
Maister se je odločil za poklic častnika ter leta 1894 končal častniški študij na dunajski kadetnici. Leta 1905 se je poročil z Marijo Sterger in rodila sta se jima dva sinova. Kot častnik je služboval v Ljubljani, Celovcu, Gradcu, Celju in Mariboru, do konca vojne je bil poveljnik poveljstva v Mariboru.
Recitatorja Sara Žgalin in Uroš Brezovšek sta med občinstvo ponesla poezijo pesnika in generala Rudolfa Maistra.
General Maister: »Ne priznavam teh točk.«
30 oktobra 1918 je mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor in okolico za del Nemške Avstrije, česar Maister ni sprejel: »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in Spodnjo Štajersko.« Upravo na slovenskem Štajerskem je prevzel Narodni svet, Rudolfu Maistru pa so podelili naziv general, a pri uresničevanju svojih ciljev ni imel podpore niti v Mariborskem mestnem svetu niti v omahljivi Narodni vladi v Ljubljani.
Tenorist Marko Železnik in Miro Slemenšek na harmoniki sta izvedla tudi domoljubno pesem Slovenec sem.
»Zaradi silnega pritiska Nemcev general Maister razglasi 9. novembra 1918 mobilizacijo. V nekaj tednih je zbral vojsko, ki je štela približno 4000 vojakov in 200 častnikov, 20. novembra pa je ustanovil mariborski pešpolk, ki je bil prva slovenska redna vojska,« še pove Marjetič in poudari, da je s svojo vojsko nekaj dni zatem razorožil mariborsko nemško varnostno stražo, jo razpustil in tako prevzel vojaški nadzor v mestu. Zasedel je slovensko narodnostno območje na Štajerskem, po katerem je po sklenitvi mirovne pogodbe z Avstrijo skoraj v celoti potekala tudi državna meja. General Maister je zagotovil, da je Spodnja ali Južna Štajerska pripadla takratni Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov ter s tem današnji Republiki Sloveniji.
Plebiscit kot veliko razočaranje za generala Maistra
Čeprav so slovenski vojaki zasedli Celovec, so mirovne sile v Parizu odločile, da se ozemlje razdeli na A in B cono in da bo končno odločitev dal plebiscit, na katerem je slovenska stran izgubila z 40,9 proti 59,1 odstotek glasov.
Maister se je razočaran vrnil v Maribor in uspel še pred podpisom rapalske pogodbe doseči, da ozemlja med Logatcem, Uncem in Rakekom dobi Jugoslavija. Vlada je leta 1923 generala prisilno poslala v pokoj, kljub temu pa je ostal družbeno aktiven. Umrl je za posledicami kapi 26. julija 1934 na Uncu in bil z veličastno pogrebno slovesnostjo pokopan v Mariboru.
Marjetič je v svojem govoru še spomnila, da »kljub vsemu omenjenemu general Maister v slovenskem kolektivnem spominu dolgo ni zasedel ustreznega mesta in se je šele v novih časih kot feniks dvignil iz pepela«.
Revija Na fronti skupaj s portretom generala in pesnika Rudolfa Maistra
30 let delovanja Društva soška fronta 1915–1917
Marjetič je poudarila, da je »prva svetovna vojna zahtevala zelo krvav davek med našimi ljudmi, je del naše zgodovine in junaške preteklosti, na katero smo lahko ponosni«. Posebna zahvala je šla Društvu soška fronta iz Nove Gorice, v katerem že 30 let prizadevno zbirajo spomine, predmete in pričevanja o dogodkih, povezanih s prvo svetovno vojno, fotografirajo, snemajo in topografirajo ter kartirajo prizorišča prve svetovne vojne in organizirajo ekskurzije, predavanja, razstave, srečanja ter tečaje, kot je zapisano na njihovi spletni strani. Med drugim izdajajo tudi publikacije in druge tiskovine, med njimi revijo Na fronti. Društvu predseduje David Erik Pipan, šteje pa prek 200 članov iz Slovenije in tujine, so še zapisali na spletni strani. Tekom dogodka je bilo tudi poudarjeno, da društvo dvakrat letno pripravi sejem, na katerem se zbere do 3000 obiskovalcev. Pripravljajo tudi čistilne akcije, obnavljajo spomenike, varujejo kulturno dediščino ter so prejemniki številnih priznanj.
16. številka revije Na fronti
Gost drugega dela večera je bil urednik revije Na fronti, zgodovinar in član Društva soška fronta Vinko Avsenak, ki je s svojim obsežnim ter poglobljenim poznavanjem prve svetovne vojne predstavil delovanje društva in vsebino 16. številke revije Na fronti, katere glavni sourednik je tudi Simon Kovačič, odgovorni urednik pa je David Erik Pipan.
Kot je povedal Avsenak, so v reviji zbrani članki, ki so jih prispevali številni avtorji različnih narodnosti, tako domači kot tuji, od tega je, tako Avsenak, nekje 6 avtorjev, ki redno pišejo članke za revijo Na fronti, ki se tokrat razprostira kar na 150 straneh.
Tekom predavanja je Avsenak predstavil avtorje člankov in na kratko povzel vsebino člankov, ki se tako ali drugače navezujejo na prvo svetovno vojno. Med avtorji je izpostavil Igorja Fabjančiča, Renata Podbersiča ml., Davida Erika Pipana, Vilija Prinčiča, Timona Grubarja, Matjaža Bizjaka, Mirka Kurinčiča, Cvetko Skok, Ivana Rudolfa in številne druge.
Avsenak je med drugim predstavil tudi svoj članek z naslovom Stanislav Dekleva in Ledeno mesto, čemur je občinstvo z zanimanjem prisluhnilo. V reviji je za konec izpostavljen še podčastnik slovenske vojske Mitja Močnik s Huma, soustanovitelj Društva soška fronta, kot varuh kulturne dediščine.
Za organizacijo vsebinsko bogatega dogodka in spremljajoč kulturni program so poskrbeli člani KD Svoboda Brestanica; z branjem Maistrove poezije sta večer popestrila Sara Žgalin in Uroš Brezovšek, s pesmijo pa tenorist Marko Železnik in Miro Slemenšek na harmoniki. Na koncu programa je v dvorani zadonela ponarodela pesem Slovenec sem, ki je dokončno prebudila domoljubna čustva, nato pa je sledilo povabilo k druženju ob rujni kapljici pri grajskem gostincu.
A. K.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
