Popravljena priloga, kaj vse je lahko temelj za izjemno visoke pokojnine, čeprav ZPIZu prejemnik zanjo ni plačal, je takšna:

Spisek prejemnikov Ježkove nagrade je v celoti, med njimi je tudi nekaj že pokojnih, po wikipediji takšen:

Če bodo jutri to uzakonili, bo Prešernov nagrajenec, ki je leta 2021 dobil 30.000 nagrade in bi po vplačilih dobil tisoč evrov pokojnine, dobil še 1.695 evrov dodatka mesečno. Skupaj s tem najvišjo starostno pokojnino 2.695 evrov. Letno bo to 20.344 evrov nezasluženega privilegija. V desetih letih 203.444 evrov. Skoraj četrt milijona evrov. Privilegij za “nižje” nagrajence bo pol nižji.

Vse pokojnine bodo poslanci dodeljevali retroaktivno, torej za nagrade, ki so že prejete in tudi za tiste, ki so bile prejete v desetletjih prejšnjega totalitarnega režima.

Podobne privilegije je za športne delavce in športnike leta 2017 uspelo že uzakoniti Petru Vilfanu s poslanci SMC, DeSUS, SD in NSi in si je s tem zagotovil najvišjo pokojno zase in še za stotinjo zaslužnih športnikov, čeprav zanjo v pokojninski sistem niso plačali, da bi jo dobili. Ne on in drugi tudi ne. Da bi najvišje pokojnine delili še številnim zaslužnim kulturnikom, je takrat propadlo. A jasno je bilo, da bodo še poskušali, ko bodo stranke z leve močnejše.

Če lahko dobijo eni, lahko drugi. In bodo v prihodnje verjetno še tretji.

Po nastanku slovenske držav so nezasluženo visoke in predčasne pokojnine politiki, takrat vseh barv, najprej uzakonili sami zase, da bi se lahko poslanci, ministri in podobni upokojevali s 25 leti delovne dobe. A sanjsko rešitev, kako desetletja dobro živeti na račun vseh ljudi, jim je razveljavilo ustavno sodišče kot nepošteno do drugih ljudi. A privilegij je ustavno sodišče ukinili le za naprej. Tistim, ki so že bili poslanci in ministri in ki so si to uzakonili, pa ne. Ko je sodišče razveljavilo člen, je premier Janez Drnovšek ravno pokazal vrata ministru Mihi Jazbinšku (LDS), ki se je potem upokojil po poslansko. Med znanimi poslanci iz časa osamosvajanja, upokojena po poslansko, sta bila tudi zakonca Tine in Spomenka Hribar. Pa še številni drugi prej in pozneje.

Pozneje so, ko je Janez Drnovšek postal predsednik republike, poslanci vladajočih LDS, SD in SLS uzakonili dosmrtni dodatek k pokojnini in velikanske ugodnosti za predsednike republike in to retroaktivno dodelili tudi že bivšemu predsedniku Milanu Kučanu. Ob poznejših varčevalnih ukrepih, ko so zapravljivost (pravico do večletne pisarne, plačila sodelavcev, rabe avta) za bivše predsednike odpravili, so Kučanu nezaslužen predsedniški dodatek k pokojnini pustili. To je z dopolnilom uspelo doseči Zoranu Jankoviću s Pozitivno Slovenijo, ki ga je presenetljivo podprl tudi Matej Tonin, takrat vodja poslanske skupine vladajoče NSi. Proti lastni desni vladi. Ker bi naj šlo za že pridobljeno pravico. Čeprav je bila tudi pridobljena retroaktivno. Za nazaj.

Kot bodo zdaj kulturniške. Za zasluge v neki davni preteklosti. Tudi prejšnjega režima.

Seznam prejemnikov Prešernovih nagrad, ki bodo upravičeni do najvišjih pokojnin, ki jih bodo doplačevali vsi drugi ljudje, je po wikipedii (na spisku so tudi že pokojni, kateri dediči do pokojnin ne bodo upravičeni) takšen:

1947
Anton Melik za Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem
Gojmir Anton Kos za olje Dekle s harmoniko
Boris Kalin za kip Petnajstletna
Božidar Jakac za dela Po sledovih 4. in 5. ofenzive
Blaž Arnič za skladbo Gozdovi pojejo
Lucijan Marija Škerjanc za Koncert za violino in orkester
Igo Gruden za pesniški zbirki V pregnanstvo in Pesnikovo srce
Matej Bor (Vladimir Pavšič) za dramo Raztrganci
Vitomil Zupan za dramo Rojstvo v nevihti
Ivan Potrč za dramo Kreflova kmetija
Tone Seliškar za pripoved Tovariši

1948
Jakov Cipci, dirigent
Marjan Kozina za opero Ekvinokcij
Lucijan Marija Škerjanc za 4. simfonijo
Karel Grabeljšek za zbirko Za svobodo in kruh
Anton Slodnjak za roman Pogine naj – pes
Mira Danilova igralka
Samo Hubad za dirigiranje v operi Soročinski sejem
Vekoslav Janko za življenjsko delo (operna umetnost)
Bratko Kreft za prepesnitev in režijo Tugomera
Mileva Zakrajšek igralka
Božidar Jakac za Portret Otona Župančiča
Boris Kalin za Portret Maršala Tita
Gabrijel Stupica za olje Deklica z lampijonom

1949
Maks Samec za znanstvena raziskovanja in za znanstvene rezultate, ki so pomembni za izpolnitev petletnega plana
Anton Melik za knjigo Jugoslavija, zemljepisni pregled
Feliks Lobe za uspešno izvršitev važnih originalnih konstrukcij ter za ustanovitev in dograditev strojnega instituta
Milovan Goljevšček za izvrševanje modelnih poskusov za hidrocentralne, kar je velikega pomena za izvajanje petletnega plana ter za izgradnjo vodogradbenega laboratorija
Srečko Brodar za pomembne rezultate odkopavanj paleolitičnih najdišč, zlasti v Betalovem spodmolu pri Postojni
Igor Tavčar za učbenik o notranjih boleznih, ki je zidan na avtorjevih lastnih izkušnjah in opažanjih ter vsebuje sodobne pridobitve interne medicine
Ciril Kosmač za scenarij Na svoji zemlji
Anton Ingolič za roman Pot po nasipu
France Bevk za mladinsko povest Tonček
Vladimir Levstik za dobre prevode, zlasti za prevod Gogoljevega Tarasa Bulbe ter de Costerja Ulenspiegel in Lam Dobrin
France Mihelič za deli: Kolona v snegu, Vaška ječa (likovni deli)
France Pavlovec za deli: Sava, Soča (likovni deli)
Božidar Jakac za Ilustrativni ciklus XIV. Divizija na Štajerskem
Božidar Pengov za kip Odločitev
Frančišek Smerdu za kip Franceta Prešerna
Jože Plečnik za projekt monumentalne palače Ljudske skupščine LRS ter za vrsto spomenikov NOB na Slovenskem, v Splitu in Kraljevu
Branko Gavella za režijo drame Gow-d´Usseaju Globoko so korenine, Turgenjeva Mesec dni na vasi in za režijo Janačkove opere Jenufa
Slavko Jan za režijo Cankarjevih Hlapcev
Hinko Leskovšek za režijo Musorgskijeve opere Soročinski sejem in Donizettijeve opere Don Pasquale
Ivan Cesar za vlogo Berdena v Kranjčevi drami Pot do zločina
Stane Sever za vlogo Jermana v Cankarjevih Hlapcih
Milan Skrbinšek za vlogo župnika v Cankarjevih Hlapcih
Branka Verdonik za vlogo Grudnovke v Cankarjevi drami Za narodov blagor
Valerija Heybal za vlogo Tosce v istoimenski Puccinijevi operi in za vlogo Leonore v Beethovnvi operi Fidelio
Elza Karlovac za vlogo Jele v Kozinovi operi Ekvinokcij in za vlogo cerkovnice Bugyjevke v Janačkovi operi Jenufa
Rudolf Francl za vlogo Maria Cavaradossija v Puccinijevi operi Tosca
Ladko Korošec za vlogo Don Pasquala v istoimenski operi Donizettija
Samo Smerkolj za vlogo Jevgenija Onjegina v istoimenski operi Čajkovskega
Pia Mlakar in Pino Mlakar za Dvorakov balet Cekin ali gosli in Soročinski sejem
Anton Neffat za dirigiranje oper – Čajkovski: Jevgenij Onjegin, Puccini: La Boheme – ter za uspešno umetniško vodstvo mariborske Opere
Ernest Franz za inscenacije: B.Kreft: Krajnski komedijanti, Sheridan: Šola za obrekovanje in Beethoven: Fidelio
Viktor Molka za inscenacije: Cankar: Hlapci, Donizetti: Don Pasquale, Kranjec: Pot do zločina, Musorgski: Soročinski sejem
Marijan Lipovšek za Simfonijo I. stavek
Uroš Krek za Koncert za violino in orkester
Jakov Cipci za dirigiranje orkestra Slovenske filharmonije
Rado Simoniti za dirigiranje in organizacijo zbora Slovenske filharmonije
Anton Trost za izvedbo klavirskih koncertov

1950
Maks Samec za uspešno delo za proizvodnjo metalurgičnega koksa iz domačega premoga
Fran Ramovš za znanstveno in znanstveno organizacijsko delo pri Slovenskem pravopisu
Jakob Šolar, Rudolf Kolarič, Anton Bajec, Mirko Rupel, Matej Šmalc za znanstveno delo pri Slovenskem pravopisu
Božidar Lavrič za delo pri organizaciji popolne medicinske fakultete v Ljubljani
Pavel Lunaček za organizacijo ginekološke klinike v Ljubljani
Janko Sketelj za organizacijo in delo Instituta za zdravstveno hidrotehniko, zlasti v kemičnem in hidrobiološkem laboratoriju tega instituta
Svetko Lapajne za priročnik o izvajanju statičnih računov pri železobetonskih gradnjah (Krossova metoda)
Branko Žnideršič za priročnika o praktični in enostavni metodi za trasiranje komunikacij
France Kidrič za celoživljenjsko literarnozgodovinsko delo
Prežihov Voranc za zbirko Solzice
Anton Sovre za prevod Homerjeve Iliade
Boris Ziherl za razpravo o Francetu Prešernu
Mira Puc (Mira Mihelič) za dramo Ogenj in pepel
Lucijan Marija Škerjanc za Kantato za soliste, zbor in orkester Sonetni venec
Gabrijel Stupica za olje Pred sprevodom
Ivan Zajec za celoživljenjsko kiparsko delo
Boris Kalin za spomenik narodnoosvobodilni borbi na Vrhniki
Gojmir Anton Kos za olje Avtoportret
Tine Kos za kipe: Žanjica, Delavski par in Dekle z vrčem
Božo Pengov za spomenik talcem v Šentvidu
Zlata Gjungjenac za kreacijo Traviate v istoimenski Verdijevi operi in za kreacijo Jenufe v istoimenski Janačkovi operi
Mihaela Šarič za vlogo Regan v Shakespearovem Kralju Learu
Marija Vera za vlogo Kate v Millerjevi drami Vsi moji sinovi
Pavle Kovič za vlogo Komarja v Cankarjevih Hlapcih ter za vlogo Kozme v Calderona de la Barce Dama škrat
Jože Tiran za umetniško recitacijo Cankarjeve Bele krizanteme
Stane (Stanislav) Polik za vlogo Marka v Hristićevi Ohridski legendi

1951
Fran Saleški Finžgar za življenjsko delo
Mile Klopčič za prevod Puškinovih pesmi
France Koblar za dosedanje delo na področju gledališke kulture, literarne zgodovine in kritike
Anton Melik za razpravo Planine v Julijskih Alpah
Pavel Lunaček za knjigo Porodniške operacije
Ciril Rekar za organizacijsko in znanstveno delo v metalurškem institutu
Roman Poniž za strokovno in organizacijsko delo pri Elektrotehniškem vestniku
Julij Betetto za dosedanje umetniško in pedagoško delo (glasba)
Mirko Polič za umetniško in organizacijsko življenjsko delo na področju glasbe
Demetrij Žebre za umetniško vodstvo mariborske Opere in mariborske filharmonije v letu

1950
Friderik Lupša za vlogo Don Kihota v istoimenski operi
Marija Vera za pedagoško delo na Akademiji za igralsko umetnost in za vlogo Bernarde Albe
Pia Mlakar in Pino Mlakar za izvirne koreografije v letu 1950
France Pavlovec za delo, pokazano na retrospektivni razstavi leta 1950

1952
Juš Kozak za dosedanje literarno delo
Fran Tratnik za umetniško delovanje, pokazano na retrospektivni razstavi v letu 1951
Zbor in Orkester Slovenske filharmonije za koncertno delovanje v letu 1951
Vladimir Pavšič – Matej Bor za pesniško zbirko Bršljan nad jezom
Vladimir Rijavec za inscenacijo Romea in Julije v mariborski drami
Jože Plečnik za dosedanje delo na področju arhitekture
Anton Kuhelj za znanstvene razprave Novovrstne statične predstave konstrukcij kril in trupov letal, Prispevek k teoriji prozornosti lupin, Relaksacijske metode pri numeričnem obračunavanju
Dušan Lasič za organizacijo znanstvenega dela na Institutu za vakumsko tehniko
Svetozar Ilešič za razpravo Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem
Ivan Vidav za delo Višja matematika I. in II. del
Zlatko Deniša za organizacijo ljudskega knjižničarstva v Celju
Srečko Tič za režisersko delo s kolektivom industrijske šole na Jesenicah

1953
Rajko Nahtigal za dosedanje znanstveno delo (jezikoslovje)
Maksim Gaspari za dosedanje umetniško delo (slikarstvo)
Osip Šest za dosedanje umetniško delo (gledališče)
Nada Vidmar za vlogo Violete v Traviati in druge uspele kreacije v letu 1952
Samo Hubad in Hinko Leskovšek za dirigiranje in režijo Romea in Julije
Lojze Potokar za vlogo Krefla v Kreflih in za druge uspele kreacije v letu 1952
Fran Žižek za režijo Sodnika Zalamejskega in za druge uspele režije
Uroš Krek za kompozicijo Simfonietta
Metod Badjura za izdelavo kulturnega filma Pomlad v Beli krajini

1954
Josip Plemelj za znanstveno delo na področju matematike
France Bevk za življenjsko delo
Anton Lajovic za življenjsko delo
Jakob Kelemina za življenjsko delo (literarne vede)

1955
Milko Kos za delo Urbarji Slovenskega Primorja (zgodovina)
Anton Peterlin za znanstveno delo s področja velemolekul
Franc Novak varianta Wertheimove operacije raka na materničnem vratu
Ivan Potrč za roman Na kmetih
Mira Danilova za vloge Vase Železnove M. Gorkega, matere v Stekleni menažeriji T. Williamsa in v Filomeni Marturano E. de Filippa
France Mihelič za grafični opus

1956
Jovan Hadži za razpravi Morfološki značaj pnevmatofora pri sifonoforah in Nadaljnja raziskovanja o ishiropsalidih (opiliones)
Aleš Strojnik za dograditev elektronskega mikroskopa na Tehniški fakulteti v Ljubljani
Anton Sovre za prevod Pisma mračnjakov in Platonove trilogije Poslednji dnevi Sokrata
Ferdo Kozak za knjigo Popotoval sem v domovino
Vilma Bukovec za vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi

1957
Cene Vipotnik za pesniško zbirko Drevo na samem
Gabrijel Stupica za deli Deklica z igračkami in Avtoportret z otrokom
Bratko Kreft za režijo Shakespearovega Henrika IV.
Igor Ozim za koncertno delo v preteklem letu
Slovenski oktet za koncertno delovanje v preteklem letu
France Bezlaj za knjigo Slovenska vodna imena (jezikoslovje)

1958
Lojz Kraigher za pomembno pisateljsko udejstvovanje – ob 80-letnici
Beno Zupančič za roman Sedmina
Marij Pregelj za kompozicijo v mozaiku na stavbi delavskega doma v Trbovljah
Lojze Potokar za naslovno vlogo Platona v Poslednjih dnevih Sokrata
Samo Hubad za dirigiranje Črnih mask Marija Kogoja v Operi SNG
Samo Smerkolj za glavno vlogo Lorenza v Črnih maskah Marija Kogoja
Hinko Leskovšek za dramaturško prireditev Črnih mask Marija Kogoja v
Edvard Kardelj za delo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja
Boris Ziherl za delo Književnost in družba

1959
Miško Kranjec za knjigo Mesec je doma na Bladovici
Danilo Lokar za zbirko novel Sodni dan na vasi
Slavko Pengov za fresko Zgodovina Slovencev v poslopju Ljudske skupščine LRS
Zdenko Kalin za plastiko na poslopju Ljudske skupščine LRS
Karel Putrih za plastiko na poslopju Ljudske skupščine LRS
Ladko Korošec za pevski vlogi Sancha Panse in Don Pasquala
Anton Hudarin za dirigentsko in glasbeno vzgojno delo pri Delavski godbi
Mileva Zakrajšek za vlogo babice Eugenie v Cassonovi drami Drevesa
Stane Sever za vlogo Alekseja Gornika v Cankarjevi komediji
Branko Simčič in sodelavci za stavbo Gospodarskega razstavišča v Ljubljani

1960
Fran Albreht za življenjsko literarno delo
Riko Debenjak za grafične stvaritve v letu 1959
Stojan Batič za kiparski ciklus Rudarji
Egon Kunej za dirigentsko in glasbenovzgojno delo
Srečko Brodar za delo Črni Kal – nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju

1961
Mile Klopčič za pesniško in prevajalsko delo
Vladimir Skrbinšek za umetniške stvaritve v dramski igri
Dragotin Cvetko za Zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem
Edvard Ravnikar za arhitekturne stvaritve

1962
Julij Betetto za življenjsko delo v slovenski glasbi
Niko Kralj za uspehe v industrijskem oblikovanju in arhitekturi
France Štiglic za režijo filmov Dolina miru, Deveti krog in Balada o trobenti in oblaku
Jože Udovič za pesniško zbirko Ogledalo sanj

1963
Matija Bravničar za Koncert za violino in orkester
Juš Kozak za življenjsko delo v slovenski literaturi

1964
Štefanija Drolc za gledališke stvaritve v letu 1963
Edvard Kocbek za pesniško zbirko Groza
Miško Kranjec za roman Mladost v močvirju
Marij Pregelj za slikarske stvaritve, razstavljene v marcu 1963 v Moderni galeriji v Ljubljani
Slovenski oktet za umetniško storitev v letu 1963

1965
France Mihelič za umetniško dovršeno idejno zasnovo figuraličnega in scenskega inventarija, namenjenega lutkovni uprizoritvi Maeterlinckove Sinje ptice
Vladimir Skrbinšek za igralski umetniški opus v letu 1964
Marko Turk za oblikovanje elektroakustičnih instrumentov

1966
Josip Vidmar ob izidu knjige Misli
France Stelé za prispevek k razvoju slovenske likovne umetnosti
Ivan Vurnik za prispevek k razvoju slovenske arhitekture
Duša Počkaj za gledališki opus v letu 1965

1967
Božo Vodušek za pesniško zbirko Izbrane pesmi
Maksim Sedej za slikarska dela, razstavljena leta 1966 v Moderni galeriji v Ljubljani

1968
Janko Glazer za pesniško, esejistično, literarnozgodovinsko delo
Janko Ravnik za skladateljsko, pianistično in pedagoško delo
Bojan Stupica za gledališko režijsko delo

1969
Lojze Dolinar za razstavo v Mestni galeriji v Ljubljani leta 1968
France Koblar za življenjsko delo na področju literarne umetnosti
Elvira Kralj za življenjsko delo v gledališki umetnosti
Edo Mihevc za arhitektonsko – urbanistično rešitev kompleksa Lucija
Karol Pahor za življenjsko delo na področju glasbene ustvarjalnosti

1970
Mihaela Šarič za življenjsko delo na področju igralske umetnosti
Veno Pilon za življenjsko delo na področju slikarstva
Partizanski invalidski pevski zbor ob 25-letnici za koncertno izvajanje partizanskih pesmi
Stanko Kristl za šolo dr. Franceta Prešerna v Kranju

1971
Vida Juvan za življenjsko delo na področju dramske umetnosti
Stane Kregar za življenjsko delo in slikarski opus v zadnjih letih
Janko Lavrin za življenjsko delo in za posredovanje slovenskega slovstva v tujini
Savin Sever za desetletni opus pomembnih stvaritev na področju arhitekture
Lucijan Marija Škerjanc za življenjsko delo na področju glasbene kompozicije

1972
Tone Kralj za življenjsko delo na področju likovne umetnosti
Bogo Leskovic za uspehe na področju dirigentske dejavnosti
Pia Mlakar in Pino Mlakar za življenjsko delo na področju plesne umetnosti
Marjan Mušič za življenjsko delo na področju arhitekture
Sava Sever za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti

1973
Lojze Kovačič za pripovedno delo Sporočila v spanju – Resničnost
Danilo Švara za življenjsko skladateljevo delo

1974
Marijan Lipovšek za delo na področju glasbene umetnosti
Bert Sotlar za filmsko igro
Lojze Spacal za grafični in slikarski opus

1975
Zoran Didek za življenjsko delo in razstavo v letu 1974
Bratko Kreft za življenjsko delo na področju literarne in gledališke umetnosti
Frane Milčinski za življenjsko delo na področju RTV, filma in literature
Pavel Šivic za umetniške in pedagoške dosežke na področju glasbe
Dubravka Tomšič Srebotnjak za vrhunske umetniške dosežke na področju glasbene ustvarjalnosti

1976
Rado Simoniti za življenjsko delo na področju glasbe
Miško Kranjec za življenjsko delo na literarnem področju
Karel Grabeljšek za izbrano pisateljsko delo
Milan Mihelič za dosežke na področju arhitekture
Avgust Černigoj za življenjsko delo na likovnem področju

1977
Boris Kobe za arhitekturo, slikarstvo, oblikovanje spomenikov, knjižno ilustracijo in pedagoško delo
Branko Kocmut in Ivan Kocmut za arhitektonske in urbanistične rešitve mariborske regije
Lojze Krakar za pesniško zbirko Nekje tam čisto na robu
Miha Maleš za grafični, slikarski in ilustracijski opus
Igor Pretnar za režijo filma Idealist in za celotni filmski opus
Tatjana Remškar za baletno in umetniško ustvarjalnost
Jože Babič, Polde Bibič, Darijan Božič, Beno Hvala, Primož Kozak, Peter Skalar, Matjaž Vipotnik za izvedbo Hlapca Jerneja na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja

1978
Anton Ingolič za sodobna zgodovinska književna pričevanja in za književnost za otroke in mladino
Ladko Korošec za operni pevski opus
Kajetan Kovič za pesniško zbirko Labrador
Nikolaj Omersa za ustvarjalno slikarsko delo
Edo Ravnikar za urbanistično arhitektonsko stvaritev Trga revolucije (zdaj Trg republike)
Nande Vidmar in Drago Vidmar za umetniško, socialno, likovno partizansko oblikovanje

1979
Bojan Adamič za ustvarjalni opus v filmski in zabavni glasbi
Vanda Gerlovič za številne operne vloge
Vladimir Makuc za grafični opus
Janez Menart za pesniške zbirke in prevode (nagrado zavrnil)
Rado Nakrst za življenjsko delo v gledališču
Ive Šubic za likovne stvaritve
Fran Žižek za uspele televizijske režije

1980
Božidar Jakac za bogato razstavno dejavnost zadnjih let in živo likovno navzočnost v slovenskem in jugoslovanskem kulturnem prostoru
Slavko Jan za življenjsko delo v Drami slovenskega narodnega gledališča
Ciril Kosmač za pisateljski opus (posmrtno)

1981
Jože Babič za življenjsko delo na področju gledališke, filmske in televizijske režije
Janez Bernik za likovne stvaritve v zadnjih letih
Mile Korun za režije v slovenskih gledališčih
Filip Kumbatovič Kalan za življenjsko delo na področju leposlovja, esejistike in teatrologije
Majda Potokar za igralske stvaritve v Drami SNG v Ljubljani
Gabrijel Stupica za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja
Dane Zajc za pesniško in dramsko delo

1982
Zdenko Kalin za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja
Vilma Bukovec za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja
Ciril Zlobec za pesniško zbirko Glas

1983
Mira Mihelič za življenjsko delo
Primož Ramovš za življenjsko delo
Slavko Tihec za kvalitetne inovacije v kiparstvu in posebej za ustvarjalno nove rešitve spomenikov NOB

1984
Oton Jugovec za dosežke v arhitekturi
Tone Pavček za pesniško zbirko Dediščina
Vitomil Zupan za literarno delo

1985
Polde Bibič mojster slovenskega igralstva in slovenske umetniške besede
Ivan Minatti za liriko, zbrano v knjigi Prisluškujem tišini v sebi
Vilko Ukmar za življenjsko delo (skladatelj)

1986
Marjan Pogačnik za življenjsko delo
Dominik Smole za dramski opus
Gregor Strniša za zaokrožen pesniški opus

1987
Miloš Bonča za življenjsko delo
Boris Cavazza za vlogo Doktorja v Velikem briljantnem valčku, Dantona v drami Dantonov primer in Stavrogina v dramatizaciji Besov
Pavle Zidar za pripovedne stvaritve

1988
Janez Boljka za življenjsko delo
Marjana Lipovšek za vrhunske umetniške dosežke
Andrej Hieng za prozni in dramski opus

1989
Alenka Bartl za življenjsko delo
Mojmir Lasan za vloge v klasičnih in sodobnih baletih
Rudi Šeligo za dramska in prozna dela

1990
Dušan Jovanović za dramski in režijski opus v zadnjih letih
Drago Tršar za življenjsko delo

1991
Jakob Jež za življenjsko delo
Zoran Mušič za življenjsko delo
Marjan Rožanc za življenjsko delo (posthumno)

1992
Uroš Krek za življenjsko delo
Boris Pahor za življenjsko delo

1993
Drago Jančar za pripovedna, dramska in esejistična dela
Milena Zupančič za vloge, odigrane v slovenskih gledališčih in filmih

1994
Andrej Jemec za dotedanji slikarski opus
Lojze Lebič za dosedanje skladateljsko delo

1995
Matjaž Klopčič za filmski opus
Alojz Rebula za literarni opus

1996
Veno Taufer za literarni opus
Vojko Vidmar za življenjsko delo na plesnem področju

1997
Emerik Bernard za vrhunske dosežke v likovni umetnosti
Niko Grafenauer za literarni opus

1998
Meta Hočevar za gledališki opus
Saša Vuga za literarni opus, še posebej za roman Opomin k čuječnosti

1999
Alojz Srebotnjak za življenjsko delo
Tomaž Šalamun za pesniški opus

2000
Svetlana Makarovič za pesniški opus (nagrado v celoti zavrnila, vključno z denarnim delom)
Marko Rupnik za mozaično poslikavo kapele Redemptoris Mater v Vatikanu

2001
Gustav Gnamuš za slikarski opus

2002
Vinko Globokar za življenjsko delo (na glasbenem področju)
Milan Jesih za pesniški opus

2003
Vojteh Ravnikar za arhitekturni opus
Zlatko Šugman za igralski opus

2004
Florjan Lipuš za literarni opus

2005
Bogdan Borčič za življenjsko delo (na likovnem področju)
Irena Grafenauer za vrhunsko glasbeno poustvarjalnost

2006
Milan Dekleva, za življenjsko pesniško in pisateljsko delo
Karpo Godina, za življenjsko delo pri filmskem ustvarjanju

2007
Janez Matičič, skladatelj, za življenjsko delo
Radko Polič – Rac, dramski in filmski igralec

2008

Janez Gradišnik, za življenjsko delo na področju književnosti, književnega prevajanja, pisateljevanja in jezikoslovstva
Miljenko Licul, za obsežen ustvarjalni opus na področju oblikovanja

2009
Štefka Drolc, za življenjsko delo v gledališču in na filmu
Zmago Jeraj, za življenjsko delo v slikarstvu

2010
Mateja Rebolj, plesalka
Kostja Gatnik, ilustrator

2011
Miroslav Košuta, pesnik, dramatik in prevajalec
Anton Nanut, dirigent

2012
Jože Snoj, pesnik, pisatelj
Matjaž Vipotnik, oblikovalec

2013
Marlenka Stupica, slikarka, ilustratorka
Zorko Simčič, pisatelj

2014
Pavle Merku, skladatelj itd.
Vladimir Kavčič, pisatelj

2015
Miki Muster, animator, ilustrator, stripar, kipar, filmski režiser
Andrej Brvar, lektor, urednik in pesnik
2016
Tone Partljič, dramatik, pisatelj
Ivo Petrić, skladatelj

2017
Metka Krašovec, slikarka
Aleš Berger, prevajalec, pisatelj

2018
Boris A. Novak, pesnik, dramatik, prevajalec, literarni teoretik
Janez Mejač, plesalec, koreograf in režiser
2019
Bjanka Adžić Ursulov, kostumografka in scenografka
Filip Robar Dorin, scenarist in režiser
2020
Stojan Kerbler, fotograf, za življenjsko delo
Milko Šparemblek, koreograf in plesalec, za življenjsko delo
2021
Feri Lainšček, pesnik in pisatelj, za življenjsko delo
Marko Mušič, arhitekt, za življenjsko delo
2022
Kajetan Gantar, klasični filolog, prevajalec, za življenjsko delo
Mirko Cuderman, zborovodja, za življenjsko delo
2023
Herman Gvardjančič, akademski slikar, za življenjsko delo
Ema Kugler, filmska režiserka, videastka, performerka in kostumografinja za življenjsko delo
2024
Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, publicist itd. za življenjsko delo
Erika Vouk, pesnica, za življenjsko delo

I. K.