Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Beseda demokracija je že v prvem členu naše ustave uporabljena za določitev oblike političnega sistema kot najpomembnejše sestavine državne ureditve. Glede na dejstvo, da skupnost na kateri koli ravni svojega organiziranja sestavlja veliko število posameznikov, je demokratično načelo o neposredni vladavini ljudstva neuresničljivo. Zato se opiramo na princip participativne predstavniške demokracije, pri čemer si vedno prizadevamo, da bi se čim bolj približali neposredni demokraciji. Na splošno velja, da čim nižje gremo po vertikalni organizacijski strukturi družbe, večje so možnosti uresničevanja neposrednega odločanja o stvareh, ki se tičejo samih odločevalcev. Demokracija je v bistvu najobsežnejši in najbolj intenziven komunikacijski proces dogovarjanja ljudi o tem, kako bodo kot družbena bitja živeli v skupnosti. Demokracija nikakor ni samo način udeležbe ljudi pri konstituiranju, temveč enako tako pri delovanju kot pri nadzoru oblasti. Izkušnje demokracije kažejo, da se odločanje izvoljencev ljudstva in volja volivcev vse bolj oddaljujeta drug od drugega. Volivci vse manj zaupajo demokratičnim institucijam iz različnih razlogov, najpomembnejši med njimi je nedvomno prepričanje, da volja volivcev nima veliko možnosti, da doseže svoj cilj. Torej, demokracija kot princip sožitja je v krizi.
Med kakovostjo odločitve in enako volilno pravico
Pri demokraciji, od Platona do danes, traja razprava o tem, kaj je pomembnejše za kakovostno družbeno odločanje – znanje ali število odločevalcev? Ali drugače: torej ni vseeno, kakšne odločitve se sprejemajo, medtem pa je pomembno, da imajo vsi ljudje pravico do odločanja? Uresničevanje volje volivcev pri odločanju o javnih zadevah je najbolj učinkovit proces na lokalni ravni, predvsem zato, ker sta si vprašanje, o katerem se odloča, in volivci tako blizu. Lokalna raven je torej tista, na kateri je možna zamenjava koncepta sprejemanja odločitev v imenu volivcev s strani ‘poklicnih’ politikov v koncept sprejemanja odločitev volivcev v svojem interesu. Skratka, gre za obliko vladanja, ki se najbolj približuje poslanstvu demokracije, ta pa je: Vladaj in bodi vladan ali odločaj o zadevah, ki se tebe tičejo. Zato je pomembno tudi s pravnimi akti ustvariti možnosti za čim bolj neposredno vključevanje volivcev v odločanje. Občina je osnovna enota lokalne samouprave, ki pa je z namenom krepitve demokracije teritorialno razdeljena še v mestih na mestne četrti (MČ) in krajevne skupnosti (KS) s svojim volilnimi enotami, preko katerih se je konstituiral svet MČ in svet KS.
Deliberativna komunikacija in lokalna demokracija
Toda decembra 2024 je prišlo do spremembe Zakona o lokalnih volitvah tako, da bo vsaka KS/MČ zgolj ena volilna enota, volitve pa bodo potekale po večinskem volilnem sistemu. To pomeni, da teritorialne zastopanosti krajev v svetih KS/MČ, kot jo poznamo danes, ne bo več. Ali to pomeni, da ne bo več enakomerne porazdelitve priložnosti za enakopravno odločanje znotraj MČ in KS in s tem tudi manj demokracije? (Kot zanimivost: Evropska listina o lokalni samoupravi v 6. členu dovoljuje, da si celo nižje ravni od občine same po svojih potrebah uredijo politično participacijo.) Premalo je poglobljenega razmišljanja, razprava je šla hitro mimo, a pojdimo iz optimistične smeri: Ali je enakopravna reprezentacija manjših krajev in zaselkov v svetih KS in MČ sama po sebi res garancija za kakovostno odločanje? Tako pridemo do soočenja med kakovostjo odločanja in izvrševanjem volilne pravice kot dvema vrednotama demokracije. Sodobni pristop razvoja demokracije namreč sugerira sublimiranje obeh vrednost v nov koncept tako imenovane deliberativne demokracije. Po mnenju zagovornikov deliberativne demokracije je oblikovanje političnih odločitev legitimno, če se politike oblikujejo v procesu javne razprave, v kateri državljani in njihovi predstavniki presegajo lastne interese v korist skupnih interesov ter skupnega dobrega. Deliberativna komunikacija tako temelji na ideji, da odločitev pridobi legitimnost kot rezultat konsenza, doseženega s svobodnim in enakopravnim posvetovalnim postopkom vseh udeležencev na podlagi racionalnega diskurza. Pogovora, usklajevanja. Seveda, obstajajo razlogi za in proti omenjeni spremembi Zakona o lokalnih volitvah, toda morda gre tu za nekaj drugega, in sicer za testiranje nove prakse spodbujanja dogovarjanja. In brez testiranja novih praks udejanjenja demokracije niti ne more priti do boljših rešitev.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
