Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »
Naša življenja so splet različnih dogodkov in okoliščin. Na nekatere lahko vplivamo, kar nekaj pa je takih, na katere je naš vpliv omejen. Mnogim se življenje ne izide tako, kot bi želeli. Včasih je dovolj le trenutek, ki vam spremeni celoten tok življenja. Takrat iščemo razloge, zakaj se nam je to zgodilo. Tako se mi že 30 let zastavlja vprašanje, kaj je bil razlog, da sem se pred prometno nesrečo zbudil zadnji trenutek in sem pred usodnim trkom zaviral 22 metrov. Očitno se je nekdo ali nekaj odločilo, da še ni prišel moj čas, da grem. Zaradi tega sem v življenju hvaležen in ne želim prizadeti drugih. Res je, da če imaš vodstveno funkcijo, se kdaj moraš komu tudi zameriti, toda to sem zmeraj počel na način, da ni bil nihče prikrajšan. Vsakomur lahko pogledam v oči in mu še enkrat povem, zakaj sem se tako odločil.
V ponedeljek, 11. 7. 2022, mi je znanec posredoval intervju v. d. generalnega direktorja Fursa Petra Gruma za časnik Finance. Čeprav sem Petru Grumu že enkrat povedal, da je najbolje, da me pusti pri miru, ne more mimo tega, da ne bi ocenjeval mojega dela, čeprav o tem ne ve veliko. Poudarjam, da Peter Grum ni primeren, da ocenjuje moje delo. Tega lahko ocenjujejo le davčni zavezanci in zaposleni v finančni upravi, ki so delali z mano.
Dejstvo je, da sem pri vodenju finančne uprave – dvakrat v Sloveniji in enkrat v Srbiji – kljub visoki funkciji zmeraj imel dober odnos z zaposlenimi. Zavedal sem se dejstva, da se je z nastopom funkcije začelo odštevanje do trenutka mojega odhoda. Tako je lahko vsak, ki je želel, prišel do mene. Lahko mi je povedal svoje želje, pripombe in predloge. Zmeraj sem bil vesel tudi kritike, saj je to pomenilo, da lahko zadeve še izboljšamo.
Izjavo Petra Gruma, ki se nanaša name, da zdaj upa, da je po njegovi vrnitvi ozračje na Fursu boljše, štejem za prvo v vrsti neresnic. Resnica je, da je v času, ko sem bil generalni direktor Fursa, do mene lahko prišel vsak zaposleni, lahko je povedal, kar je želel, lahko je izpostavil, kaj ni v redu, in z veseljem sem ga poslušal. Moja vrata so bila zmeraj odprta. V delo finančne uprave sem uvedel sproščenost, kar so mi potrdili mnogi zaposleni in davčni zavezanci, ki so zaznali to spremembo. Trditev Petra Gruma, da si zaposleni takrat niso upali povedati vsega, ne drži.
O odnosu Petra Gruma do zaposlenih, še posebej do finančnih inšpektorjev, kaže tudi njegova reakcija na dokaj ostro pismo Sindikata državnih organov Slovenije z dne 29. 11. 2019. Predsednik sindikata Frančišek Verk je na tedanjega ministra za finance dr. Andreja Bertonclja in državno sekretarko Natalijo Kovač Jereb naslovil dolgo pismo, v katerem so nazorno navedeni in opisani večletni in stopnjujoči nedopustni pritiski na zaposlene v finančni upravi, še posebej na finančne inšpektorje. To pismo so prejeli tudi na Fursu. Tedanje vodstvo Fursa, katerega del je bil tudi Peter Grum, se na pismo ni odzvalo. Finančni inšpektorji so s sindikatom tedaj zapisali še, da bodo, če se pritiski ne prenehajo in siceršnje razmere ne uredijo, vložili celo kazensko ovadbo zoper tedanje vodstvo. K pogovorom s sindikati in inšpektorji sem pristopil takoj ob nastopu mandata, to je 1. 6. 2021 ter izvedel niz ukrepov za izboljšanje stanja. Tako sta Finančni urad Dravograd in Finančni urad Ptuj ponovno pridobila inšpekcijo, poleg tega sem zahteval, da so finančni inšpektorji samostojni pri svojem delu. Prav tako sem zahteval, da se jim zagotovijo čim boljši pogoji za delo.
Eni redkih, ki so zdaj na Fursu zadovoljni, so verjetno tisti, ki jih je Peter Grum postavil na vodilne funkcije in predstavljajo obroč okoli njega. Gre v glavnem za ekipo, ki je bila na teh ali podobnih položajih že v času, ko je bil Peter Grum namestnik generalne direktorice Fursa. V njegovi letih je bilo izdanih veliko število nezakonitih in neustavnih odločb, kar so potrdila sodišča – tako upravno, vrhovno, ustavno in evropsko. V nekaterih primerih pa je že druga stopnja, to je ministrstvo za finance, odpravilo nezakonite odločbe Fursa. Pomembne oziroma sistemsko nezakonite odločitve, ki so padle na sodiščih od 2012 do 20. 3. 2021, sem objavil v reviji Denar, ki je izšla 20. 3. 2021. Konec lanskega leta smo dočakali še sodbo vrhovnega sodišča o nezakonitih obdavčitvah kupnin za lastne poslovne deleže, kar je bila še ena sistemska nezakonitost v takratnem delovanju Fursa.
Glede njegove izjave, ki se nanaša na mojo izjavo o nezakonitih odločbah, in njegov odgovor, da ga moje besede spominjajo na sicer bolj grobe, zaradi katerih sem se javno opravičil finančni inšpektorici, ki sem jo označeval celo za članico hudodelske združbe, je moj odgovor naslednji.
Upal sem, da Peter Grum ne bo odpiral te teme, saj se je v tem primeru v najhujši možni obliki pokazalo, kako lahko posamezniki na Fursu odločajo, koga bodo obdavčili, in to mimo zakona. Ne vem, ali se temu reče sistemska nezakonitost ali kaj drugega, prav gotovo pa to početje lahko imenujemo kriminal. Žal zaletavost in vzvišenost Petra Gruma očitno mu nista dovolila, da bi se vzdržal komentarja o mojem opravičilu finančni inšpektorici, ki sem ga izrekel kot novinar in odgovorni urednik revije Denar in sem vesel, da sem lahko to storil. Peter Grum je s tem Fursu povzročil veliko škodo in to je še en razlog, zakaj ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa. Veliko bolje bi bilo, če bi bil tiho. Toda ker je odprl to temo, bom odgovoril, zakaj sem se opravičil finančni inšpektorici.
O davčnem postopku in finančni inšpektorici sem že pisal v reviji Denar. V trenutku pisanja članka, sem na podlagi informacij, ki sem jih takrat imel, in na podlagi odločbe druge stopnje iz leta 2020, ki je bila ugodna za davčnega zavezanca, menil, da je tudi ta finančna inšpektorica sodelovala pri maltretiranju davčnega zavezanca. Ko je bilo naknadno ugotovljeno, kako je celotna zadeva potekala, in ko sem videl, da finančna inšpektorica ni sodelovala pri nepravilnostih, ki so bile ugotovljene, sem se odločil, da se ji opravičim. Za ta korak sem se odločil, ker vem, kakšen vpliv imajo zapisane neresnice na posameznika. To sem sam že velikokrat doživel.
Treba je poudariti, da je davčni zavezanec na koncu prejel vrnjen ves denar, ki mu ga je iz naslova DDV zadrževal Furs, in da je zadeva na koncu zaključena tako, kot bi morala biti že od vsega začetka, to je od decembra 2011, kar je tudi zapisano v zadnji odločbi drugostopnega organa, to je ministrstva za finance iz leta 2020.
Ko sem ugotovil, da konkretna finančna inšpektorica ni bila del te združbe, in ko sem izvedel, da obravnave na sodišču za njo predstavljajo določeno breme, sem jo poklical. Povedal sem ji, da ne želim, da trpi in da sem se ji pripravljen javno opravičiti, saj sem šele naknadno ugotovil, da so za maltretiranje davčnega zavezanca odgovorni drugi. Tako sva se dogovorila, da ona umakne obtožnico, jaz pa se ji bom javno opravičil v reviji Denar in v mojem blogu na spletni strani.
Drugi razlog, ki je bil glavni, pa je bil ta, da nisem želel, da javnost na sodišču izve, kaj se je dejansko dogajalo v tem davčnem postopku in to v času, ko je bil namestnik generalne direktorice Fursa ravno Peter Grum. Bil je v vodstvu Fursa in težko je verjeti, da ni bil seznanjen s tem. Zato bi bilo res veliko bolje, če bi Peter Grum bil tiho in ne bi odpiral te teme, tako pa zdaj moram odgovarjati na njegove navedbe, ki so bile nepotrebne. Včasih je bolje, da je jezik počasnejši od možganov. Za kaj je šlo v tem primeru?
Ko je davčni zavezanec zahteval zamudne obresti od prepozno vrnjenega DDV, so se na Fursu odločili, da mu ne bodo ugodili in da bodo šli še enkrat v davčni nadzor in mu bodo še enkrat odvzeli DDV, ki so mu ga predhodno že vrnili. Finančni inšpektor, ki je vodil davčni postopek, je pregledal celotno zadevo in je pripravil osnutek zapisnika, v katerem je ugotovil, da je vse v redu. To pomeni, da je davčni zavezanec postopal v skladu z veljavno zakonodajo in da ni razloga, da se mu še enkrat odvzame pravica do vračila DDV. Njegov predlog odločitve, zapisan v osnutku zapisnika, očitno ni bil pogodu nekaterim na Generalnem finančnem uradu. Tako so nekateri na Generalnem finančnem uradu začeli izvajati pritisk na finančnega inšpektorja, da spremeni svojo odločitev. To so počeli toliko časa, da je le-ta končno spremenil svojo določitev in to iz odločitve, da je vse v redu, v odločitev, da je vse narobe. Davčni zavezanec je nato leta 2018 pripravil pripombe na zapisnik in pozneje pritožbo zoper nezakonito odločbo. Po dveh letih, to je 2020, je drugostopni organ, to je ministrstvo za finance, odločil, da je bila odločitev finančnega inšpektorja napačna. Finančni inšpektor je v ponovnem postopku brez pritiskov posameznikov na Generalnem finančnem uradu izdal pravilno in zakonito odločbo.
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da zakonito odločitev spremeni v nezakonito. Namestnik generalne direktorice Fursa je v tem času bil ravno Peter Grum. Težko verjamem, da ni bil seznanjen s celoto zadevo in če je bil, ne bi smel nikoli postati v. d. generalnega direktorja Fursa. Če pa ni bil seznanjen, potem je nekaj šepalo v organizaciji dela. Šlo je za nedovoljene aktivnosti nekaterih posameznikov na Fursu in ko se več posameznikov združi za izvajanje nezakonite zadeve, lahko govorimo o združbi.
Velika škoda je, da je Peter Grum odprl temo o mojem opravičilu finančni inšpektorici, kajti moje opravičilo je bilo povezano tudi s tem, da javnost ne bi bila seznanjena, kako lahko potekajo zadeve, če vam nekdo ne želi vrniti davka ali če vas želi uničiti.
Smiselno bi bilo, da finančni minister razmisli o zamenjavi v. d. generalnega direktorja Fursa, kajti oseba, ki daje take zaletave izjave v svojem intervjuju, ne more in ne sme biti na vrhu najpomembnejšega državnega organa.
Nadalje ne drži trditev Petra Gruma, da Furs v času njegovega namestništva ni izdajal sistemsko nezakonitih odločb. Ne vem zakaj goivori o sistemskih nezakonitih odločbah, saj je dovolj, da je Furs izdajal nezakonite odločbe. Naštel bom le tri primere sistemskih nezakonitih odločb, ki so se izdajale v času njegovega namestništva. Več jih je objavljenih v reviji Denar, ki je izšla 20. 3. 2021. Gre za naslednje sistemske nezakonite odločbe:
- Čeprav sem Furs opozoril, da nezakonito in neustavno izvajajo osebne davčne preglede po 68. a členu Zakona o davčnem postopku, in to za obdobja pred 1. 1. 2009, kar ne bi smeli početi, so to počeli od leta 2014 do 2017. Tako je pozneje Ustavno sodišče Republike Slovenije s svojo odločbo številka U-I-113/17-40 z dne 30. 9. 2020 odločilo, da je bilo postopanje Fursa nezakonito in neustavno. Sledili so ponovni postopki, vračilo denarja in plačilo zamudnih obresti davčnim zavezancem.
- Pri prodajah poslovnih deležev Furs ni želel kot nabavno vrednost kapitala upoštevati naknadna vplačila kapitala, kar je bilo napačno in je pozneje Vrhovno sodišče Republike Slovenije s svojo sodbo številka X Ips 23/2018 z dne 10. 10. 2018 odločilo, da je bilo postopanje Fursa nezakonito.
- Pri prodajah lastnih poslovnih deležev je Furs prejeto kupnino obdavčeval kot prikrito izplačilo dobička in ne kot dohodek iz kapitala (kapitalski dobiček), kar je bilo nepravilno. S tem početjem so mnoge davčne zavezance spravili v težke finančne situacije. Mnoge so prisilili v vlaganje samoprijav. Naknadno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s svojo sodbo številka X Ips 61/2021 z dne 15. 12. 2021 tudi v tem primeru odločilo, da je bilo postopanje Fursa nezakonito.
Glede na to, da je v vsakem od treh naštetih primerov šlo za večje število nezakonitih odločb, lahko govorimo o sistemski nezakonitosti.
Ne drži navedba Petra Gruma, da Furs takrat ni mogel odločati drugače in da je zakon takrat še veljal. Pri osebnih davčnih pregledih sem Furs že leta 2014 opozoril na retroaktivno inšpiciranje, pa mi je Peter Grum odgovoril, da če mi kaj ne ustreza, naj se obrnem na upravno inšpekcijo. Njegov takratni odgovor sem štel za odgovor prepotentnega državnega uradnika. Več o tem si lahko preberete v reviji Denar, številka 513, ki je izšla 20. 10. 2020, in to na straneh 26 do 35.
V primeru naknadnih vplačil kapitala ni zakonske določbe, ki bi določala, da se naknadno vplačilo kapitala ne šteje v nabavno vrednost kapitala. Tako je odločilo tudi sodišče.
Pri prodajah lastnih poslovnih deležev prav tako ni bilo zakonske določbe, da gre v primeru prodaje lastnih poslovnih deležev za prikrito izplačilo dobička. Ponovno je o tem odločilo sodišče in ker to ni bilo urejeno z nobenim zakonom, so naknadno spremenili zakon, da je potem šlo za prikrito izplačilo dobička, in to v času od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2021.
Zato bi bilo dobro, da bi Peter Grum, če že to omenja v svojem intervjuju, javnosti vsaj v teh treh primerih citiral določbe zakona, v katerih je bilo določeno, da so te zadeve obdavčene oziroma kot je povedal za Finance: »A v tistem trenutku se Furs ni mogel odločiti drugače, ker je zakon še veljal.« Zanima me, kateri zakon je veljal in katera določba zakona je določala, da je to obdavčeno, glede da to, da je sodišče naknadno odločilo drugače.
Na koncu še predlog predsedniku vlade in finančnemu ministru. Bodita pozorna na izjave in početje v. d. generalnega direktorja Fursa Petra Gruma, saj se lahko zgodi, da bosta ravno zaradi Petra Gruma in njegovega zaletavega delovanja imela težave z davkoplačevalci. Še boljša rešitev bi bila, da najdeta novega v. d. generalnega direktorja Fursa.
Mag. Ivan Simič
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
