Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Odprtje razstave mlade intermedijske umetnice Tajde Tomšič je minulo soboto v Posavski muzej Brežice privabilo lepo število obiskovalcev, med katerimi so prednjačili sevniški občani, saj avtorica, ki se prvič predstavlja v Brežicah, prihaja iz Sevnice.
Umetnica se je »zagrizla« v dialog z avtorjem poslikav Viteške dvorane Rembom
Umetnico in njeno razstavo, naslovljeno Zadnji čas za zgodbe, je na odprtju na grajskem dvorišču predstavila direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj, ki je po njenih besedah v muzej prišla »ravno pravi čas, z odlično idejo in nas navdušila«. Proces nastajanja razstave se je začel že v lanskem letu in se intenzivno nadaljeval v letošnjem. Kot je dejala, je bila njena naloga, da je razstavo delno koordinirala in bila njena kuratorka, kar sicer ni običajno za njeno delo. »Osebno sem hitro videla, da ima Tajda zelo dobro razdelano svoje mnenje in da je moja naloga samo to, da sem le ’teta iz ozadja’, če se lahko tako izrazim,« je povedala Černelič Krošelj. Avtorico je opisala kot mlado akademsko kiparko in intermedijsko umetnico, ki je doma iz Sevnice, gimnazijo je zaključila v Brežicah, prvo stopnjo študija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) Univerze v Ljubljani ter se nato odpravila na študij na Šolo za umetnost v Zürichu v Švici, kjer je pridobila tudi štipendijo švicarske vlade za tuje študente. Del svojega izobraževanja je preživela tudi v Varšavi na Poljskem.
Tajda Tomšič pred svojo sliko, naslovljeno Smrt
»Kot mlada ženska, umetnica je prepletena z različnimi podobami, še bolj pa z razmišljanjem o poteh, ki jih je treba ubrati in ob tem kakšno tudi izpustiti,« je še poudarila in dodala, da je vesela, da se je Tajda ponovno ustavila v Brežicah in se »zagrizla« v dialog s Frančiškom Karlom Rembom, mladim slikarjem prehoda iz 17. v 18. stoletje, ki je pri 28 letih ustvaril brežiško Viteško dvorano. In enako je stara tudi Tajda, ki je »ustvarila svoj pogled na večne zgodbe in jih umestila pod Viteško dvorano«. Kot je še navedla Černelič Krošelj, ji žal niso mogli zagotoviti istega prostora, tudi ne enakih pogojev, ampak so ji lahko dali v roke ravno tako prav poseben prostor. »Nismo ji sicer omogočili sten za večnost, kot so tiste zgoraj v Viteški dvorani, a smo ji namenili stene, ki pripovedujejo prav tako o stoletjih, in verjamem, da bo ta razstava prav tako zapisana v večnost. Sooblikovala je te stene s svojim razmišljanjem o času, biti tu za sedaj in jutri, vlogah, ki jih imamo ženske. Njena razmišljanja, vtkana v njeno delo, vas bodo nagovorila, mnogokrat presunila, moč izraza mogoče presenetila in verjamem, da boste zelo težko razmišljali o lepoti umetnosti, ampak vas bo bolj pograbil nemir, ki ga mlada umetnica deli z nami,« je poudarila in dodala, da so se v procesu nastajanja razstave med njima dogajali neke vrste medgeneracijski pogovori.
Mlada umetnica med zahvalo, levo direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj
Na razstavi slikarska dela v obliki elipse in kiparska dela
Umetnica že od študija na ALUO raziskuje obliko elipse, na tokratni razstavi pa je vsebino elipsastih platen navdihnila poslikava Viteške dvorane in t. i. ovali na stenah dvorane. Elipso doživlja kot skrivnostno, saj »daje učinek mističnosti, sublimnosti in božanskosti«. Zato je za tokratno razstavo v elipsah interpretirala zgodbo štirih konjenikov (Vojna, Lakota, Osvajanje/Kuga in Smrt). Kiparska dela (npr. Meduza, Sirena, bojevnica) pa reflektirajo njeno razumevanje mitskih ženskih podob in večnega preizpraševanja ključnih družbenih razmer. Umetniški pogovor stoletij omogoča nov pogled na dediščino in jo reinterpetira, prostora vzhodnega dela gradu pa sta povezana na povsem nov način. Razstava za vse obiskovalce predstavlja posebno doživetje, kjer vizualno izkušnjo del v »surovem prostoru« dopolnjujeta posebej za prostor zasnovana osvetljava in glasbena instalacija, ki ju je pripravil Mitja Kralj. Tako je še neurejen ali pa degradiran del gradu predstavljen kot prostor s potencialom za izvedbo umetniških projektov po načelu »site-specific« umetniških projektov.
Avtorica razstave v družbi sevniškega župana Srečka Ocvirka
Razstava na ogled vse do konca naslednjega leta, v tem času kar nekaj z njo povezanih dogodkov
Kot je še omenila Černelič Krošelj, s tem odprtjem razstave niso na koncu te zgodbe, saj je njihov načrt, da bodo še večkrat vabili na razstavo skupaj z avtorico, ki bo na nek način tudi živela skupaj z razstavo, jo na dogodkih – performansih, vodstvih, delavnicah – preoblikovala in jo ves čas soustvarjala. Razstava je namreč na ogled vse do konca leta 2025. Razstava, ki je del obeležitve 75-letnice Posavskega muzeja Brežice, pomeni pomembno vsebinsko obogatitev programov ter je del prizadevanj muzeja, da omogoča prostor za mlade umetnike iz Posavja, slednji pa omogočajo dostopnost inovativnih sodobnih umetniških praks tudi v kompleksnem muzeju, kot je Posavski muzej Brežice.
Del razstave je tudi Sirena.
Ocvirk: V Posavskem muzeju se razvija tudi umetnost, ki bo dajala utrip sodobne umetnosti v slovenskem prostoru
Razstavo je odprl župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk, ki je ob tem med drugim izpostavil, da v Posavskem muzeju Brežice vse bolj prihaja v ospredje ime Posavski muzej, saj po njegovem Posavje deluje tudi kot povezan kulturni prostor. Dodal je, da v Posavskem muzeju ne samo da varujejo zgodovino v Viteški dvorani, ampak tudi omogočajo, da se razvija tista umetnost, ki bo v bodoče dajala utrip sodobne umetnosti v slovenskem prostoru. »Umetnost ne sme biti sama sebi namen, ampak mora biti tista, ki nas povezuje, spodbuja, navdihuje in nam daje energijo za tisti materialni del življenja, ki je ravno tako pomemben. In taka umetnost je zagotovo Tajdina umetnost,« je poudaril Ocvirk in umetnici zaželel, da je »ta razstava tvoja odskočna deska in ta grad začetek prezentacije tvojih umetnosti širšemu slovenskemu prostoru«.
»Sodobna umetnost je kar malo spregledana«
Nekaj besed je zbranim namenila tudi avtorica razstave, ki se je zahvalila vsem za udeležbo na odprtju, saj so po njenem to sanje vsakega umetnika, ki na ta način vidi, da se ljudje še zanimajo za umetnost. Omenila je, da so razstavljena dela, predvsem slike, nastajala v Lutrovski kleti v Sevnici. Posebej se je zahvalila Posavskemu muzeju Brežice za gostoljubje, predvsem direktorici Alenki Černelič Krošelj, višji kustosinji Andrejki Vabič Nose in konservatorsko-restavratorskemu sodelavcu Roku Verstovšku Tanšku, ter Jožetu Božiču in Tonetu Jazbecu iz njene ožje ekipe. »Sodobna umetnost je nekaj, kar je v današnjem času kar malo spregledano,« je povedala Tajda.
Po razstavnem prostoru so se razlegali zvoki harfe v izvedbi Ajde Nine Vivod.
Za glasbeni program, tudi v razstavnem prostoru, je poskrbela zelo uspešna harfistka Ajda Nina Vivod, ki je svojo glasbeno pot začela leta 2011 na Glasbeni šoli Nazarje, trenutno je dijakinja 4. letnika na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, želi pa si, da bi bila sprejeta na Akademijo za glasbo v Gradcu. Vse od leta 2013 redno sodeluje na slovenskih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih, večkrat je osvojila zlato diplomo na mednarodnih tekmovanjih Antonio Salieri in zasedala najvišja mesta na državnih tekmovanjih.
Vinar dogodka je bila Vinska klet Kobal iz Trnovca, kjer so pripravili tudi pogostitev.
R. R.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
