Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »
Današnji dan bo spet minil ob prebiranju novih različic zaključkov, ki naj bi podali bolj jasne odgovore glede finančne pomoči državam v razvoju.
Potem ko v preteklih dneh v Bakuju ni bilo zaznati vidnejšega napredka v pogajanjih, so v zadnjih dneh k pospešitvi tempa prispevali ministrski pari.
S prvimi osnutki končnih sklepov, ki so le dan pred predvidenim koncem konference vključevali povsem nasprotujoče si različice, so bili razočarani vsi, predstavniki Evropske unije pa so med drugim izrazila nezadovoljstvo tudi nad premalo aktivno vlogo azerbajdžanskega predsedstva.
Tudi nočni pogovori predstavnikov velike skupine držav, ki zahteva ambicioznejše ukrepe zlasti na področju blaženja, z azerbajdžanskim predsedstvom niso prinesli napredka, je za Radio Slovenija poročala Špela Novak.
Odprta vprašanja glede novega finančnega cilja
Glede na vsebino v četrtek zgodaj zjutraj objavljenih prvih osnutkov zaključnih dokumentov, ki so sprožili niz razočaranih odzivov predvsem s strani držav EU-ja, ZDA in majhnih otoških držav, ti svojega dela niso opravili v skladu s pričakovanji.
Posledično je predsedstvo konference obljubilo, da bodo pogajalci na mize kmalu prejeli nove osnutke zaključnih besedil, ki naj bi tokrat – za razlikov od prvotnih – vsebovali bolj jasne odgovore glede spornih vprašanj o tem, koliko denarja bo zagotovljenega državam v razvoju za boj proti posledicam podnebnih sprememb, iz katerih virov in kdo vse bo prispeval finančno pomoč.
Prav vsa vprašanja glede novega finančnega cilja so še odprta: to so višina sredstev, ki jih razvite države prispevajo za podnebne ukrepe v državah v razvoju, krog držav donatoric in kako sploh opredeliti, kaj vse spada med ta sredstva. Zdaj večina denarja prihaja v obliki posojil, kar povečuje zadolženost številnih držav. Nesoglasja so zelo velika.
Potem ko so se leta 2009 razvite države zavezale, da bodo revnejšim državam v obdobju 2020–2025 na leto zagotovile 100 milijard dolarjev pomoči, se morajo zdaj dogovoriti o določitvi nove zaveze do leta 2030 oziroma 2035.
Medtem ko države v razvoju pozivajo k med 500 milijard in 1300 milijardami dolarjev pomoči na leto, so razvite države glede predlaganih zneskov še vedno skrivnostne, hkrati pa niso opustile ambicij glede širitve baze držav donatoric na zalivske države in druge razmeroma bogate države, kot sta Singapur in Južna Koreja.
K financiranju mora prispevati 23 držav in EU
V skladu z okvirjem, ki so ga leta 1992 vzpostavili Združeni narodi, mora trenutno k podnebnemu financiranju prispevati 23 razvitih držav in EU, ki so bili tedaj zgodovinsko odgovorni za večino izpustov toplogrednih plinov, ki segrevajo planet. Med njimi so ZDA, 18 evropskih držav ter Japonska, Kanada, Nova Zelandija in Avstralija.
Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) so te obljubljeno zavezo prvič izpolnile leta 2022, ko jim je uspelo zbrati 116 milijard dolarjev pomoči. Od tega je tretjino zneska prispeval EU.
Med pogajalci je za zdaj precej pesimizma, kar zadeva uspešen konec konference.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
