Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
15. februarja se je v Malem avditoriju Posavskega muzeja Brežice odvil pogovorni večer »S knjigami diham« s posavskim rojakom dr. Milanom Jazbecem, svetovljanom in domoljubom, veleposlanikom, profesorjem diplomacije ter pesnikom in pisateljem, ki je v sodelovanju z OŠ Artiče pripravil tudi priložnostno razstavo svojih knjig.
Letos izdal že svoje 80. knjižno delo
Kot je uvodoma omenila direktorica PMB Alenka Černelič Krošelj, ki je vodila pogovor z Jazbecem, sta imela nazadnje podoben pogovor v muzeju junija 2017. Jazbecu je v čast, da je bil spet lahko gost v domačih krajih, kamor vedno rad pride (po rodu je iz Spodnje Pohance, osnovno šolo je obiskoval v Artičah, gimnazijo v Brežicah, op. p.). »Brez neke jasne opore na domače kraje se človek ne znajde v svetu. Domači kraj je treba vedno nositi s sabo, mora biti del človekove osebnosti, identitete, saj je potem to večni del navdiha, spodbude, veselja, radosti, spomina in kdaj pa kdaj tudi opomina,« je izpostavil Jazbec in dodal, da z leti pogled na domači kraj postane tudi privid, »kajti kraj se z leti spreminja in se človek kakšne stvari težje spomni, a ni zaradi tega nič manj pomemben, močan in prisoten v njegovem življenju«.
Jazbec je izdal že 80 knjig, v načrtih ima, da jih bo do leta 2026, ko bo dopolnil 70 let, izdal že 100.
»Če tako človek gleda na tisto, kar dela in počne, ko je zdoma oz. se odseli, je vse drugače, ena drugačna prizma, ’camera obscura’, če lahko tako rečem, pa tudi življenjske modrosti so drugačne,« je povedal. Černelič Krošelj je nadaljevala, da sta s pogovorom želela tudi počastiti Jazbečevo publicistično dejavnost, saj je tudi pisatelj, pesnik in publicist, letos je tako izšla že njegova 80. knjiga (omenila je, da njegove reference v sistemu COBISS obsegajo več kot 700 enot). Kot je spomnila, je imel ob njunem prvem pogovoru leta 2017 izdanih 39 knjig in prevedenih v sedem jezikov. »Šest let in pol kasneje je 80 knjig in 16 jezikov. Knjiga je zdaj tisto, kar te okupira,« je dejala Černelič Krošelj ter ob tem omenila, da je letos tudi 440 let od izida prvega Dalmatinovega prevoda Biblije pa tudi Bohoričeve prve slovenske slovnice Zimske urice, v tem letu bo tudi že deset let od smrti dr. Jožeta Toporišiča, ki je bil prvi prevajalec Zimskih uric. »Brez vseh teh knjig bi ti najbrž pisal v kakšnem drugem jeziku ali pa sploh ne bi,« je dodala. Jazbec je, strinjajoč se, odvrnil, da je vse našteto, vsi ti domači kraji, »vtkano v bistvo slovenstva, ki ga brez vseh teh avtorjev ne bi bilo, pa tudi mojih knjig ne bi bilo, sem kar prepričan«. Dodal je, da ko človek gleda na vse to, ugotovi, da je »bistvo slovenstva ena velika knjiga, knjižnica«. Kot je med drugim še dejal, bo veliko navdušenje nad umetno inteligenco, TikTokom, branjem knjig v digitalni obliki počasi minilo in do neke mere ostalo, »podobno kot bodo ostale tudi knjige v taki obliki, saj je nemogoče, da bi kar izginile, ker so del nas. Čarovnija knjig je tukaj in bo ostala za vedno.«
Ravnateljica OŠ Artiče Vesna Bogovič se je bivšemu učencu šole Jazbecu zahvalila za zelo dobro sodelovanje v vseh teh letih.
»V svet knjig sem se rodil«
»V svet knjig sem se rodil. Moj stari oče Albin je delal na železnici, imel pa je tudi naročene časopise, knjige … in to se me je avtomatsko ’prijelo’,« je poudaril, da se je že od majhnega srečeval s knjigami in branjem. V Severno Makedonijo je kot veleposlanik prišel leta 2016, takrat s 37 izdanimi knjigami, čez pet let je odšel s 65, tako da se je tam njegovo pisanje resnično razplamtelo. »Tega, kar sem počel, sem se zavedal, saj sem si govoril, da moram s tem nadaljevati. Tako da zdaj pišem knjige ves čas. V ospredju je slovenska diplomacija, v kateri sem se našel. V tem smislu čutim tudi svojo dolžnost, da pišem o tem. V diplomaciji sem od začetka, poznam vse ljudi in knjige, ki so napisane o tem.« V nadaljevanju sta se dotaknila Jazbečevega poklicnega življenja, najprej v lanskem letu izdane zbirke literarnih črtic Diplomati v novih oblačilih. Označil jih je za neke vrste diplomatske depeše, z njimi odpira nek nov literarni prostor in na svetu ne pozna takšne knjige. Med črticami je tudi kar nekaj takšnih, v katerih pokaže, kako težko je biti diplomat, ki sicer veliko ve, a je treba zelo dobro izbirati, kako to povedati. »Diplomati smo elita, saj predstavljamo svojo državo in se pogovarjamo z najvišjimi predstavniki države, v katero smo bili poslani, in to je ta krog, v katerem se gibljemo,« je poudaril ter dodal, da je v takih krogih tudi veliko zabavnih, smešnih stvari in vsaka malenkost pride prav potem pri pisanju. Omenil je primer, da se ena od treh najbolj vplivnih družin v Libanonu, ki ima drugače po njegovih besedah veliko skupnih točk s Slovenijo, piše skoraj enako kot on (Yazbek), zaradi česar je imel vsepovsod odprta vrata in je lahko kadarkoli šel na sprejem k zunanjemu ministru. »Kot diplomat si tako rekoč nedotakljiv, moraš biti pa tudi zelo prilagodljiv, se znajti v situacijah, saj si v razponu na eni strani med najpomembnejšimi in na drugi med najbolj preprostimi v državi,« je povedal.
Direktorica PMB je gostu večera v zahvalo podarila spominek ’Podboški cegu – loncenosec’.
Jazbec je tudi donator muzeja
67-letni Jazbec (leta 2017 je Posavski obzornik z njim opravil tudi pogovor) je zelo povezan s svojim rojstnim krajem Spodnjo Pohanco, OŠ Artiče in OŠ Brežice, ne nazadnje pa tudi s Posavskim muzejem Brežice. »Zelo smo ti hvaležni, saj si en del svojega sveta podaril tudi nam,« je dejala Černelič Krošelj in pokazala na razstavljen majhen izbor Jazbečevih daril – teh predmetov je 46, ki jih je že pred 20 leti podaril muzeju. Kot je pojasnil, izbor teh daril sega v obdobje, ko je bil štiri leta državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, doma pa ima še ogromno daril, ki jih je prinesel iz Turčije, kjer je bil tudi veleposlanik. »Turki so obsedeni z gostoljubjem in to kažejo z velikimi darili.« Černelič Krošelj je ob tem omenila, da v letošnjem letu, ko PMB obeležuje 75 let, posebno pozornost posvečajo donatorjem muzeja, med katere torej sodi tudi Jazbec. Moderatorka pogovora je še navedla, da je sogovornik pri do zdaj 80 izdanih knjigah bodisi avtor oz. soavtor bodisi urednik oz. sourednik bodisi gre za prevode, ponatise. Njegova dela lahko med drugim razdelimo na znanstveno-raziskovalno področje, literaturo (je tudi član PEN-a) in domoznanske teme. Jazbec je tudi omenil, da se je odločil, da na naslovnice zadnjih izdanih del pa tudi na vsa nadaljnja uvrsti umetnine manj znanih slovenskih slikark, ter da je Pohanca ena redkih vasi v Sloveniji, ki sta ji posvečeni kar dve knjigi, eno je izdal skupaj z etnologinjo dr. Ivanko Počkar. Jazbec je leta 2019 zelo veliko pripomogel tudi pri predstavitvi brežiške slikarke Alenke Gerlovič v Severni Makedoniji. Zelo veliko mu pomeni knjiga Skopski razgovori, v kateri so zbrani intervjuji z njim v času, ko je bil tam veleposlanik (2016–2021).
Ta večer je bil razstavljen tudi del Jazbečevih daril, ki jih je dobil v času, ko je bil državni sekretar na MORS, na ogled pa so bile tudi njegove knjige, ki jih hranijo v knjižnici OŠ Artiče.
Kot je dodal Jazbec, se redno vrača v Severno Makedonijo, kjer ima veliko prijateljev in je bil dobro sprejet ter se je vedno dobro počutil. Je tudi predavatelj na dveh skopskih univerzah. Omenil je še, da trenutno piše že tretji roman o diplomaciji, tako da bo nastala sploh prva trilogija o diplomaciji pri nas in tudi širše. V naslednjih letih bo tako nastala serija knjig o diplomaciji (Diplomacija in slovenstvo), poleg tega pa že nastaja tudi serija v angleščini z naslovom The Badger School of Diplomacy (jazbec je po angleško badger). V knjigi o slovenski diplomaciji, kjer ima zbrane članke, se je na koncu razpisal o stičnih točkah med diplomacijo in likovno umetnostjo, je še omenil.
Ob 70. rojstnem dnevu načrtuje že 100 izdanih knjig
Zadal si je zanimiv načrt. Ko bo leta 2026 star 70 let, bi rad imel izdanih 100 knjig: »Jeseni 2021, ko sem prišel iz Severne Makedonije, se mi je med hojo po Miklošičevem parku v Ljubljani posvetilo, da bi do svojega 70. leta, ki ga bom dopolnil čez dve leti, lahko prišel do 100 napisanih knjig. Začel sem izdelovati načrt in ugotovil, da bi se to izšlo. Imel sem sicer rahlo zagato, ker sem prvo moral najti še drugo založbo, in tako sem prišel v stik z založbo Kulturni center Maribor, s pomočjo katere sem v letu dni izdal že sedem knjig, tako da imam trenutno objavljenih 80 knjig, čez dve leti pa jih bo 100, vsaj tako načrtujem. Omeniti moram, da določeno število knjig nastaja tudi v Severni Makedoniji, predvsem uredniške, do konca leta bodo izšle tri take knjige, ena pa tudi moja avtorska, v kateri bodo na 400 straneh zbrani moji eseji, ki sem jih pisal na makedonske teme.«
Nekaterim obiskovalcem je Jazbec v knjigo napisal tudi posvetilo.
Milan Jazbec je v diplomatski službi od leta 1987. Do junija 1991 je deloval v Beogradu v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, od junija do decembra 1991 pa v Celovcu kot zadnji jugoslovanski konzul. Slovenski diplomaciji se je pridružil na osnovi povabila tedanjega ministra dr. Dimitrija Rupla konec junija 1991 in v januarju 1992 postal prvi slovenski konzul v Celovcu (1992–1995). Zatem je eno leto vodil konzularni sektor Ministrstva za zunanje zadeve RS. Sledijo štiri leta v Stockholmu, najprej eno leto kot odpravnik poslov in zatem tri leta namestnik veleposlanice. Diplomatsko delo je poleg Švedske zajemalo še zastopanje Slovenije v štirih nordijskih (Danska, Finska, Norveška, Islandija) in treh baltskih državah (Estonija, Latvija, Litva). Po končanju mandata na Švedskem je na matičnem ministrstvu prevzel vodenje sektorja za analize. Decembra 2000 je postal državni sekretar za obrambno politiko in mednarodno sodelovanje na Ministrstvu za obrambo (do novembra 2004) ter bil eden ključnih politikov za sprejem Slovenije v Nato. Od novembra 2004 je deloval v sektorju za varnostno politiko ter bil član delovne skupine za predsedovanje OVSE. Od septembra 2006 do avgusta 2010 je na Ministrstvu za zunanje zadeve vodil sektor za načrtovanje politik in raziskave. Septembra 2010 je bil imenovan za slovenskega veleposlanika v Turčiji, akreditiranega nerezidenčno tudi za zastopanje Slovenije v Azerbajdžanu, Iraku, Iranu, Libanonu in Siriji. Septembra 2015 se je po končanem mandatu vrnil na ministrstvo in do septembra 2016 vodil sektor za evropske države. Od 16. septembra 2016 je bil veleposlanik v Skopju v Makedoniji, nato Severni Makedoniji, kjer je deloval do leta 2021, ko se je vrnil v Slovenijo (vir: Wikipedija)
O številnih prevodih …
S svojo sestro Mileno Skočaj
Po koncu uradnega dela dogodka je Jazbec odgovoril še na nekaj vprašanj novinarjev. Navedel je, da je bil prvi prevod njegov doktorat v angleščini leta 2001, po prevodu romana o diplomaciji Mavrica izza duše v albanščino pa je začel resno razmišljati o prevodih svojih knjig. »Preskok se je zgodil v Severni Makedoniji, kjer je bil leta 2019 na obisku papež Frančišek, ki je imel govor za diplomatski zbor in makedonske visoke politične predstavnike. V nekem kontekstu je dejal, da je Severna Makedonija večkulturna, večjezikovna, večetnična država, zato je treba to negovati in nesti s sabo v Evropo. To je bil glavni razlog, da sem svojo zbirko pesmi Sijoča zvezda z levjo grivo dal prevesti v vseh sedem jezikov, ki so zapisani v makedonski ustavi: makedonščino, albanščino, turščino, romščino, vlaščino, srbščino in bosanščino,« je pojasnil in dodal, da pesmi sicer niso prav o diplomaciji, »ampak so nek diplomatski izraz realnosti, so kratke, zelo jedrnate, kot je tudi diplomatski jezik«. Njegov roman o diplomaciji je tudi v albansko-arabski izdaji, zbirka pesmi 77 odtenkov nežnosti, ki je že v slovensko-ukrajinski in slovensko-nemški izdaji, pa bo izšla še v slovensko-francoskem in slovensko-kitajskem prevodu, tako da bo imel svoja dela v vseh šestih diplomatskih jezikih. Ena naslednjih knjig, ki jo bo napisal, bo o tem, kako je Slovenija uspela kot država, je še zaupal ter povedal anekdoto o prevodu Aškerčevega potopisa v slovenščino, angleščino in turščino, ki je postal ’bestseller’.
Pogovorni večer so z glasbenimi nastopi obogatili učenci Glasbene šole Brežice.
Aktualni predsednici države dr. Nataši Pirc Musar so tudi z Jazbečevo pomočjo v Severni Makedoniji organizirali in omogočili promocije njenih aktivnosti, predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič pa je bila navdušena nad njegovo recenzijo njenega romana Gretin greh, ki je bila objavljena v Posavskem obzorniku. Jazbec je tudi omenil, da je bil na začetku svoje službene kariere eno leto član predsedstva Zveze socialistične mladine Slovenije, v katerem sta bila tudi Viktor Knavs (oče Melanie Trump) in Slavoj Žižek. Ko je bil direktor skupnih služb v Vipap Vidmu Krško, so imeli 500 štipendistov iz Posavja, pri čemer je vodstvo tovarne sprejelo sklep, da bodo vsi, ki srednjo šolo končajo z odličnim uspehom in imajo stalno bivališče v Posavju, prejeli štipendijo ne glede na to, na katero fakulteto bodo šli študirat. In kot mu je pred leti omenil Lojze Štih, naj bi bila med njihovimi štipendisti tudi Melania Trump, takrat še Melanija Knavs.
… in ugledu Slovenije v svetu
Na naše vprašanje, kakšen je ugled Slovenije v svetu, je Jazbec odgovoril, da zelo velik: »Mi se tega premalo zavedamo, ker smo kritični do dogajanja doma, in prav je, da smo. Ko si malo dlje od doma, neke reči vidiš bolj realno in nisi pod dnevnimi vtisi. Vidiš, da so to veliki uspehi. Slovenija je majhna država, ki je uspela, imamo svojo državo, jezik, kulturo in smo v svetu prepoznani, to drugi vidijo, zato nismo kar tako že drugič v Varnostnem svetu Združenih narodov. Po svetu je veliko držav velikosti Slovenije ali še manjših in v našem uspehu vidijo celo nek model. Seveda pa nismo imuni na nič, ker tudi drugi niso.«
Na OŠ Artiče posebna knjižna polica, namenjena Milanu Jazbecu
Ravnateljica OŠ Artiče Vesna Bogovič je ob koncu izpostavila, da šola zelo dobro sodeluje z Jazbecem, bivšim učencem artiške šole, na kar so zelo ponosni, obenem pa tudi veseli, ker je tudi on ponosen na njihovo šolo in kraj. »Ponosen in vesel v taki meri, da želi svoje izkušnje, ki jih je pridobil kot veleposlanik, pisatelj, pesnik, predajati mladim in jih navdušiti ter povedati, da vsak lahko uspe v življenju, če ima interes, željo, voljo, če se trudi, ima podporo okolice, in da se mu tega ni treba bati. Vsako delo je častno in skozi pogovore z našimi učenci gospod Milan predaja to svoje poslanstvo, kar je izrednega pomena,« je dejala in dodala, da ima velik pomen tudi to, da svoja knjižna dela hrani v knjižnici artiške šole, kjer je zanje na voljo prav posebna knjižna polica. Eno od številnih anekdot v tem večeru je zaupal še konservator Dušan Strgar z novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je Jazbeca označil za »virtuoza besede in diplomacije«.
Za glasbene premore med pogovorom so poskrbeli učenci Glasbene šole Brežice Berina Kurspahić na klavirju (pod mentorstvom Karoline Vegelj Stopar), Katarina Petrič na violini (mentorica Svjetlana Mulc) in Martin Urek na kitari (mentor Tomislav Vrandečić) ter Lucija Pšeničnik na citrah (mentorica Anita Veršec). Na dogodku so bile naprodaj tudi Jazbečeve knjige iz založbe Kulturni center Maribor. Med obiskovalci so bili tudi njegovi sorodniki, med njimi tudi sestra Milena Skočaj, prijatelji, sošolci pa tudi nekatere njegove učiteljice oz. profesorice.
R. R.
#povezujemoposavje
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
