Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »
Če bi se ozrli okoli sebe, bi najbrž potrdili, da v naravi vse deluje po nekakšnih ritmih. Prehranjevanje, razmnoževanje, rast, hibernacija, selitve … Za vse to imajo vrste svoj ritem in ti ritmi so med sabo usklajeni, sinhronizirani. A strokovnjaki vse bolj opozarjajo, da vrste v svojih razvojnih ciklih s prehitevanjem pomladi padajo iz ritma. “Gre za to, da na splošno, povprečno, pomlad napoči približno od dva in pol do tri tedne prej, kot je pred industrijsko revolucijo. Lahko pa pride tudi hladno leto, ko pomlad zamuja – to ni nemogoče. Je pa vse manj verjetno. Po navadi je pomlad res zgodnejša,” pravi ameriška biologinja Camille Parmesan, ki je z raziskavami selitev metuljev v devetdesetih letih prejšnjega stoletja med prvimi empirično dokazala delovanje podnebnih sprememb na naravo.
Leta 2021 smo imeli najzgodnejši datum cvetenja češenj v zadnjih 1200 letih
Življenjski cikli rastlin in živali se spreminjajo v skladu z letnimi časi. Veda, ki preučuje te sezonske spremembe, se imenuje fenologija. Čeprav ta izraz poznamo šele iz srede 19. stoletja, ljudje že dolgo opazujejo periodične pojave v razvojnem ciklu rastlin in živali. Najdaljši niz fenoloških opazovanj poznajo na Japonskem ‒ cvetenje češenj redno popisujejo že od 9. stoletja naprej. Zgodovinski podatki o datumu polnega cvetenja v Kjotu na Japonskem kažejo, da je bilo to obdobje stabilno vse do začetka 19. stoletja, nato pa je cvetenje začelo prehitevati. Leta 2021 so zapisali najzgodnejši datum cvetenja v zadnjih 1200 letih. Podobno opažajo tudi v drugih delih sveta. Po napovedih umetne inteligence bi lahko neustavljiv razvoj podnebnih sprememb do leta 2100 ogrozil nekatere najbolj znane vrste češenj.
Cvetenje jablan več tednov prej kot nekoč
“Pomladi so vse zgodnejše,” potrjuje strokovnjak za sadjarstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije Matej Stopar. “Včasih je jablana cvetela konec aprila, zdaj začenja cveteti že na začetku meseca.” Ob tem opozarja, da je kljub zgodnejšemu začetku cvetenja še vedno veliko obdobij hladnejšega vremena. “Obdobje cvetenja se lahko raztegne na tri tedne ali več.” Cvetoče sadno drevje tako pogosteje doživi pozebo, to pa lahko močno zdesetka pridelek oziroma vpliva na njegovo kakovost.
Kot pravi Matej Stopar, gre predvsem za rahle pozebe, ki se na plodnicah na prvi pogled ne opazijo, potem pa se začne pojavljati močan izpad plodov. “Pri tem so kmetje dvakrat prizadeti: izgubijo pridelek, zavarovalnice pa jim težko verjamejo.”
Toda kakšen je sploh mehanizem v ozadju, da začnejo drevesa prej cveteti, kako drevo ve, kdaj pognati liste in cvetove? “Govorimo o efektivnih temperaturah, ko začne lesna rastlina fenofazo odganjanja. Ko pretrga zimski počitek, zbira temperature nad 10 stopinj Celzija. Če imamo topel marec in februar, se začnejo te temperature že precej hitro in po nekem času jablana začne cveteti. Rastlina torej sprva še ne kaže opaznih znakov, vendar že nabira tople efektivne ure, te pa se izkažejo z zgodnejšim cvetenjem,” je pojasnil.
Pomlad prehiteva povprečno za 2,3 dneva na desetletje
Rastline in živali se v svojih razvojnih ciklih odzivajo na temperaturo, padavine in dolžino dnevne svetlobe, ob tem pa je temperatura verjetno najpomembnejši dejavnik v zmernih in polarnih območjih Zemlje, medtem ko so v tropskih območjih ključne padavine. O tem se je dolgo le ugibalo, nakazovalo, leta 2003 pa je izšel prelomen članek na tem področju, ki je na podlagi analize več kot 1700 vrst neizpodbitno dokazal, da podnebne spremembe v naravo vnašajo veliko zmedo. Postalo je jasno: pomlad prehiteva povprečno za 2,3 dneva na desetletje.
Avtorica tega članka je bila med drugim že omenjena Američanka iz Teksasa, biologinja Camille Parmesan. “Pri pisanju tega članka smo razvili metodologijo, ki je zelo podobna metodi Sherlocka Holmesa – izločiš vse, kar je nemogoče, in kar ostane, mora biti posledica podnebnih sprememb,” je pojasnila v pogovoru za Val 202. “Ta zapis je bil zelo pomemben in mislim, da je še vedno eden najbolje citiranih člankov o podnebnih spremembah, ker ne obravnava le ene same vrste metuljev iz rodu postavnežev, ki sem jo preučevala, ampak vse vrste organizmov in rastlin: od dreves do majhnih travniških cvetic, od ptic do glodavcev in metuljev. Spremembe se dogajajo tako v oceanih kot na kopnem. Pomembno je bilo torej, da nismo opazili podnebnih sprememb le pri nekaj vrstah, ki so občutljive za podnebje, temveč povsod,” je še dejala Camille Parmesan, ki je iz biologije doktorirala leta 1995 na univerzi v Austinu v Teksasu.
Evropska okoljska agencija vse od srede devetdesetih let prejšnjega stoletja zbira podatke iz več tisoč raziskav, ki segajo vsaj do leta 1943, da bi ustvarila sliko pomladnega premika v Evropi. Njihovi dokazi potrjujejo zgodnejše cvetenje rastlin, razmnoževanje žab in gnezdenje ptic.
Rekla sem si: “To je nekaj velikega!“
Kot pravi Camille Parmesan, se je pri njej vse skupaj začelo v devetdesetih letih z majhnim metuljem iz rodu postavnežev, ki je postal velik znanilec. Od tedaj že več kot pol četrtletja dokumentira premike geografskega razpona metuljev v Severni Ameriki in Evropi ter jih povezuje s podnebnimi spremembami. “Tedaj sem brala, da so podnebni znanstveniki sicer že pričakovali podnebne spremembe, vendar učinka segrevanja niso znali empirično dokazati. Zato sem pomislila, da bi bil ta metulj lahko dejansko boljši kazalec podnebnih sprememb kot termometer, saj pri tem ne vemo točno, s čim pridobljene podatke primerjati. Prostoživeči organizmi se ne odzivajo le na povprečno temperaturo – odzivajo se na vročinske valove, na sušo, na to, ali je več noči zapored pretoplih. Prilagajajo se tem subtilnim, manj očitnim znamenjem.”
Zato je predlagala, da omenjenega metulja iz rodu postavnežev, ki je sicer razširjen v Združenih državah Amerike, uporabijo kot bioindikator podnebnih sprememb. “Dobila sem sredstva za raziskavo, to je bilo fantastično. Tako sem lahko tri leta potovala s svojim tovornjakom od Mehike do Kanade in preverjala, ali ta metulj še vedno živi tam kot nekoč.”
Leto dni je preživela v muzejih, zbirala zgodovinske zapise o krajih, v katerih so v preteklosti opazili te vrste metuljev, nato pa je te kraje tudi obiskala in preverila, ali so metulji še tam. Metulj, ki ga je preučevala, je premaknil svoje območje razširjenosti za pol celine. Rekla sem si: “To je nekaj velikega!” Ugotovila je zelo jasen vzorec: Metulji na južnih delih svojega območja razširjenosti izginjajo veliko hitreje kot na severu in v nižinah izginjajo veliko hitreje kot v visokogorju. “Že pri 0,7 stopinje je bilo očitno brez sence dvoma: te drobne živalce so se množično in po vsej celini pomikale proti severu in v višje lege.“
A dogaja se še nekaj bolj tragičnega. Pri nekaterih vrstah metuljev opažajo dodajanje generacij. Prej so imeli poleti dve generaciji, nato pa so zimo preživeli v hibernaciji kot dobro rejene gosenice. Zdaj pa je toplejše vreme omogočilo razvoj tretje generacije že jeseni, zato lahko odrasle metulje vidimo letati še sredi oktobra. A ko se izvalijo gosenice tretje generacije, ni več dovolj hrane, zato jih večina strada in umre. Znanstveniki to imenujejo razvojna past.
Črmlji zunaj že januarja
Metulji in cvetoče rastline niso edini kazalniki premikanja letnih časov. Spreminjajoče se podnebje ima velik vpliv tudi na opraševalce. Kot pravi Danilo Bevk, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo in predsednik društva Čmrljica, “zelo pogosto vidijo čmrlje zunaj že konec januarja, čeprav so bili po navadi dejavni šele v začetku marca. Tudi čebele samotarke postanejo dejavne bolj zgodaj spomladi kot včasih. To je lahko težava, saj s tem njihova dejavnost ni več poenotena s cvetenjem rastlin.” Pri tem so po njegovih besedah v najslabšem položaju opraševalci, ki so zelo specializirani in obiskujejo točno določene rastline.
Lani so zagnali pobudo občanske znanosti Pru Čmru, s katero ob pomoči javnosti ugotavljajo pojavljanje čmrljih matic na terenu. Pobuda je nova, čez nekaj let bodo imeli jasnejše rezultate o pomladnem premiku, vendar je očitno, za kaj gre, je še navrgel. Kot je ob tem še pojasnil, “poskušajo opraševalci sicer preprečiti, da bi se zbudili prezgodaj in postali dejavni. Matice namreč za prezimitev poiščejo bolj osojne lege. A če je zunaj zelo toplo, jih toplota predrami tudi tam.”
Selivke lahko zamudijo obilje hrane
Prehitevanje pomladi občutijo tudi ptice, še posebno prizadete so selivke, pravi Al Vrezec, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Učinki podnebnih sprememb so – razloži – splet zelo različnih dejavnikov, ki se kažejo v spremembah delovanja ekosistemov. “Selivke imajo evolucijsko določeno časovno okno, ko se selijo. Ob tem naj bi ujele vrh aktivnosti žuželk, ki so njihova glavna hrana. Toda zaradi podnebnih sprememb pridejo na gnezdišča prepozno.”
Nekatere selivke pa so vendarle prilagodile svoje leteče urnike, da bi izkoristile zgodnejši razvoj žuželk. Kot recimo poročajo britanski raziskovalci, prve lastovke zdaj v Združeno kraljestvo prispejo približno 20 dni prej, kot so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, prve breguljke pa celo 25 dni prej. Če se niso sposobne prilagoditi, so v slabšem položaju kot lokalne vrste.
Vrezec se veliko ukvarja tudi s sovami, pri katerih prav tako opažajo vpliv podnebnih sprememb. “Sove so plenilke malih sesalcev, ki se v okolju pojavljajo ciklično. Ugotavljamo, da so se ti cikli podrli, to velja tako za severno kot za južno Evropo. Zdaj ni več reda.” Pri tem opažajo ekstremna mišja leta, ko se ti mali sesalci obilno namnožijo. “Na kozačo in lesno sovo to vpliva blagodejno, na koconogega čuka pa ne, saj mu večje sove pomenijo grožnjo. Tako opažamo opazno zmanjšanje populacije te ptice.”
Če dovolj ljudi ukrepa lokalno, lahko skupaj ustvarimo globalne spremembe
Vse to skrb vzbujajoče dogajanje je spodbudilo podnebne znanstvenike po vsem svetu, da zahtevajo spremembo politik za boj proti globalnemu segrevanju. Pomladni premik je postal eden ključnih dokazov podnebnih sprememb, raziskovalci pa pozivajo odločevalce k ukrepanju, da bi zaščitili ogrožene vrste. Camille Parmesan, ki je sicer ena vodilnih raziskovalk pri Medvladnem panelu za podnebne spremembe (IPCC), opaža, da je spreminjanje v naravi veliko hitrejše, kot je mislila pred leti, zato je takojšnje ukrepanje nujno. “Ključ je v naravi, v obstoju ekosistemov, a se pri obnavljanju teh srečujemo s političnimi ovirami. Na Zemlji potrebujemo od 30 do 50 odstotkov neokrnjenih površin oceanov in kopnega, da bi okolje na planetu lahko delovalo kot naravna pomoč pri zmanjševanju segrevanja. To je kar ambiciozen cilj, a nujen.”
Po njenih besedah mednarodni dogovori in državne politike ne delujejo dovolj hitro. “Zato je pomembno, da delujemo na lokalni ravni: obnovimo lahko svoje travnike, vlagamo v obnovljive vire energije in vplivamo na svoje skupnosti. Če dovolj ljudi ukrepa lokalno, lahko skupaj ustvarimo globalne spremembe.”
Al Vrezec ob tem opozarja, da smo preveč osredotočeni le na razogljičenje. “V zanosu do razogljičenja pozabljamo, da če bomo ob tem uničili vso biodiverziteto, nismo naredili nič.” Dodaja, da je odziv biotske pestrosti ob nadaljnjem segrevanju in vplivih tega na vreme nemogoče napovedati.
Med pobeglimi podnebnimi znanstveniki
Camille Parmesan je sicer leta 2018, med prvim mandatom Donalda Trumpa, prostovoljno zapustila Združene države in najprej živela v Veliki Britaniji, nato pa po brexitu našla dom v Franciji. Po Trumpovi vnovični izvolitvi se je odločila, da se v Združene države ne bo več vrnila. “Trumpova druga administracija je tisočkrat hujša od prve. Podnebno znanost napada še bolj agresivno in želi razgraditi celoten ameriški znanstveni sistem,” je dejala ob koncu pogovora.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
