Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Stane Omerzu iz Dolenje vasi pri Krškem, ki je edini priznani strokovnjak za ribiški turizem pri nas, se je »akutno zastrupil«, kot pravi, z ribištvom že pri šestih letih, ko je na bližnjem potoku Močnik s trnkom zapel prvo postrv. Od takrat dalje mu ribe in vse, kar je povezano z njimi, predstavljajo način življenja.
Napisal že 39 knjig in posnel več kot 500 filmov o ribah in ribolovu ter postavil definicijo razvitega ribiškega turizma
… in z lovoriko iz reke Ebro v Španiji
57-letni Stane Omerzu, sicer po izobrazbi zootehnik, je direktor Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma – Racoon, ki se je pred slabimi petimi leti iz Ljubljane preselil v Posavje. Do danes je izpod njegovih rok nastalo že 39 knjig pretežno o ribištvu. Prva knjiga, kuharica Ribiči s srcem in žlico, je izšla že pred nekje 30 leti. Na temo ribištva je posnel že prek 500 filmov, njegovo podjetje je tudi ponudnik ribiških koledarjev. Lani so v Brežicah gostili veliko mednarodno skupino ribiških ekspertov, testnih ribičev in filmskih ustvarjalcev ter posneli film Lov soma v Posavju. Omerzu, ki se ukvarja tudi z akvakulturo, se je podpisal tudi pod filme Akvakultura, Akvakultura v Posavju in Jesen v Gadovi peči. Veliko sodeluje tudi z ribiškimi prijatelji iz Hrvaške in Srbije. Kmalu je začel s promocijo ribiškega turizma, pri čemer je tudi postavil definicijo razvitega ribiškega turizma, ki je prisotna na začetku vseh kongresov: »Tam, kjer je razvit ribiški turizem, so vode čiste, polne zdravih rib, ljudje pa so srečni, bogati in gostoljubni ter vedno in za vsako ceno pripravljeni ščititi naravno okolje, v katerem in od katerega živijo.« Omerzu sicer priznava, da pri svojem delu zaenkrat še ni bil ravno najbolj uspešen, to se vidi npr. v knjigi Okusi Posavja, v kateri ni niti enega recepta z ribami. Bolj ko je potoval, bolj je ugotavljal, da je Slovenija zares lepa dežela ter ena najbogatejših držav z vodo in biotsko raznovrstnostjo, saj 80 vrst sladkovodnih rib nima nobena druga država, zato je to zanj raj na zemlji. Omerzu ribe lovi predvsem z namenom, ker želi videti, kaj vse je v naših vodah, in želi imeti nadzor nad tem. »Najboljši monitoring je ribiški,« ob tem dodaja. Odkar je v Brežicah akumulacijsko jezero, se je spremenil tudi značaj vode, pojasnjuje, da je bil prej tukaj značilen mrenin pas oz. pas podusti, zdaj pa so v vodi povsem druge vrste, kot npr. som, krap in ploščič.
Z ekipo Ulovi trofej so bili nadvse uspešni.
V Brežicah edini trofejni revir za lov soma na svetu
Kot pravi Omerzu, je posavska riba platnica, ki jo najdemo v Krki, zelo cenjen med ribiči je som, v Savi se nahaja podust. Lani je bilo leto ščuke, ki se je zelo razširila po Savi in Krki, na splošno je bilo lansko leto eno najbogatejših z ribami do zdaj, še omenja. Po njegovih besedah so se na brežiškem jezeru vzpostavili pogoji za smuča, ki je najbolj cenjena in zaželena riba tako pri ribičih kot v kulinariki ter tudi najdražja. »Zagotavljam, da lahko v štirih letih na jezeru v Brežicah oz. Posavju naredimo svetovno meko za smuče,« je prepričan, v zvezi s tem tudi pripravlja projekt Repopulacija smuča v spodnji Savi. Kot še poudari, je Sava veliko bolj čista kot včasih. »Sam pojém tudi kdaj ribo iz Save. Po nekih analizah je riba iz prostega toka enakovredna ali celo boljša kot riba iz ribogojnice,« pove Omerzu, ki ne vidi razloga, zakaj ne bi jedli rib. Kot pozitivnega označi vsakoletni ribiški piknik Ribiške družine Brežice na ribniku Prilipe, kjer v enem dopoldnevu prodajo kar 800 kg pečenega krapa, in to se verjetno ne zgodi nikjer drugje v Sloveniji. RD Brežice ima po Omerzujevih besedah največ in najbolj pisane vode, v katerih se najde za vsakega ribiča nekaj. Gospodari namreč s prvim in edinim trofejnim revirjem za lov soma na svetu. V Savi so bili že ulovljeni somi, težji od sto kilogramov, na brežiškem jezeru pa je bil ulovljen tudi najtežji krap v Sloveniji. »Zato ima brežiška ribiška družina največji potencial, a tudi druge RD v Posavju niso nič slabše,« dodaja. Izpostavlja težavo, s katero se srečujejo ribiške družine – vedno bolj so ostarele (povprečna starost je že 63 let), poleg tega bi bilo po njegovem nujno treba usposobiti ribiške vodnike, ki jih primanjkuje. Naš sogovornik sicer ni član nobene RD, v preteklosti pa je bil član RD Brestanica – Krško.
V Omerzujevem domu brez rib seveda ne gre.
Poleti na brežiškem jezeru SP v lovu rib s plovcem
Omerzu, ki je tudi mednarodni sodnik za ocenjevanje ribje čorbe, je zadovoljen, da ob brežiško jezero prihaja že kar lepo število turistov, med njimi veliko ’kraparjev’. Letos poleti bo tam tudi svetovno klubsko prvenstvo v lovu rib s plovcem, kar bo seveda priložnost tudi za promocijo in trženje, zato upa, da bodo to domačini znali izkoristiti. »V Evropi je registriranih 40 milijonov športnih ribičev, Slovencev nas je samo dva milijona in tega žal ne znamo tržiti,« je kritičen. Marsikdo ne ve, da je pred natanko 100 leti prvo knjigo o ribah v slovenskem jeziku napisal ravno Brežičan, in sicer dr. Avgust Munda. »Predlagam, da se mu nekje v Brežicah postavi tudi spomenik, kar bi področju ribolova dalo še dodatno težo,« pravi Omerzu, ki se ukvarja tudi z gobarjenjem, njegova največja strast pa je kuhanje v kotličku. Omeniti velja, da je napisal tudi Dobre misli za boljše življenje, izvirno zbirko dobrih misli za boljše življenje, v kateri so tudi uvodniki zadnjih pet let izhajanja revije Vode in mi, ki jo zdaj s pomočjo svojih treh sinov ureja kot spletno stran. »Med ribolovom se preseliš v svoj svet in se povsem odklopiš, takrat se ti tudi porodijo marsikatere misli, ki sem jih moral dati na papir,« še pove Omerzu, ki je pred leti prebolel tudi raka in nato doživel še infarkt, a je nato povsem spremenil način življenja, zato je izjemno hvaležen, da lahko tudi še danes dela to, kar ga že od majhnih nog najbolj veseli.
Rok Retelj, foto: R. R. in osebni arhiv
Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 14. marca 2024.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
