Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Ana Srpčič je z lepo besedo povezovala kulturno prireditev in prebrala nekaj spominov iz knjige Vse sorte je že blou izpod peresa Marije Krejan.
V soboto, 22. junija, so v Kulturnem domu Albina Rudana obeležili praznik KS Veliki Trn s kulturno prireditvijo, ki je bila posvečena še vedno bolečim spominom na izgon tamkajšnjega prebivalstva v času druge svetovne vojne, kulturni dogodek pa so dodatno obogatile glasbene točke s številnimi nastopajočimi, ki so dogodku vnesli tudi vedrino in optimizem.
Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik sveta KS Anton Janc, ki je tekom dogodka tudi sam podelil svoje trpke spomine na dejstvo, da so bili izgnani tudi njegovi predniki oz. ožje sorodstvo. Poudaril je, da se Slovenci včasih ne zavedamo dovolj, kako dobro nam je danes, glede na to, kaj vse so pretrpeli naši predniki.
»Prihodnost Velikega Trna plemenitita pozitivnost in medsebojna povezanost med generacijami«
Predsednik sveta KS Veliki Trn Anton Janc in podžupan Mestne občine Krško Dejan Žnideršič sta z zanimanjem spremljala prireditev in tudi nagovorila občinstvo.
Kot je v nagovoru dejal podžupan Mestne občine Krško Dejan Žnideršič, »prihodnost Velikega Trna plemenitita pozitivnost in medsebojna povezanost med generacijami«. Izpostavil je lansko leto dokončan večmesečni projekt razširitve in preplastitve cestišča na Velikem Trnu, vključno z ureditvijo pločnikov, opornih zidov, obnovo vodovoda, javne razsvetljave ter preureditvijo križišča. V letošnjem letu se izvaja oz. se bo začela izvajati ureditev ceste Senuše–Ravni–Veliki Trn, ureditev ceste Kalce–Hrastelj–Vrhulje, ureditev avtobusnega postajališča Ravni ter obnova vodovoda Veliki Trn–Smečice–Štegina. Ob koncu nagovora je krški podžupan zbranim čestital ob prazniku.
Kulturni program prežet s spomini na množični izgon prebivalstva iz Posavja in Obsotelja
Dogodek je povezovala Ana Srpčič, ki je tekom dogodka povzela misel Benjamina Franklina: »Še nikoli ni bilo dobre vojne in slabega miru.« Vojne prinesejo trpljenje številnim ljudem. Z njo ostanejo žalost, razdejanje in revščina, je še dejala Srpčič. Na dogodku so se spomnili na zloglasni Razglas o državnopolitičnih ukrepih na obmejnem ozemlju z dne 20. oktobra 1941, s čimer je bil razglašen začetek množičnega izgona prebivalstva iz Posavja in Obsotelja v odročne kraje nemškega rajha. Kot je dejala povezovalka dogodka: »Izgon je bil skrbno načrtovan in je poleg izgona prebivalstva iz omenjenih področij vključeval tudi druge raznarodovalne ukrepe s ponemčevanjem ljudi, uničevanjem kulturnega materiala, uvedbo nemškega jezika v šole, z naselitvijo kočevskih Nemcev ipd.«
K bogatemu glasbenemu delu prireditve sta svoj del s petjem ob kitari prispevala tudi Zdenka in Andrej Pinterič.
Ko se združijo proza, poezija in glasba v počastitev spomina na trpljenje ljudstva
Tekom prireditve je Zvonko Marinič občuteno odrecitiral poezijo, ki jo je napisala Anka Salmič in je posvečena problematiki izgnanstva; Ana Srpčič pa je prebrala nekaj kratkih zgodb iz knjige Vse sorte je že blou izpod peresa Marije Krejan. Srpčič je zgodbe o spominih na izgon lokalnega prebivalstva prebrala doživeto in v svetoduškem narečju, kar publike ni pustilo ravnodušne.
Za vedrino in optimizem na dogodku pa je poskrbel bogat glasbeni program; Eva Mia Gerjevič je skupaj z mentorjem Dejanom Brečkom zaigrala na trobento, Nina Ločičnik pa na prečno flavto. Vrhunec dogodka je predstavljal nastop zakoncev Zdenke in Andreja Pinteriča z venčkom domačih pesmi, ki sežejo v dušo in srce, kot zadnji pa se je predstavil Tilen Prah na harmoniki.
»Kadar čez gozdove rjovejo viharji, drevesa se svojih korenin zavedo«
Utrinek s pogostitve ob koncu prireditve, za katero so poskrbele pridne svetoduške gospodinje in tamkajšnji vinogradniki.
Kot je dejala povezovalka dogodka ob koncu, bo v naši domovini kljub težkim spominom »še veselo in še se bo pelo«. Poudarila je, da so se na prireditvi spomnili »zgodb o ponižanju človeške osebe v številko, o nepovratno izgubljenih letih otroštva, o usmiljenju, ki je bilo močnejše od nacistične propagande, in o mladem človeku, ki v sledenju svojim sanjam vztrajno premaguje ovire in težave povojnega časa.« Dejala je še: »Kadar čez gozdove rjovejo viharji, drevesa se svojih korenin zavedo, zato lahko danes stojimo tukaj in slavimo samostojno Slovenijo in slovensko kulturo. Govorimo in pojemo v slovenskem jeziku.«
Po končanem slovesnem dogodku, ki je nastal v soorganizaciji Društva za ohranitev podeželja Veliki Trn ob podpori KS Veliki Trn, je sledila izmenjava vtisov in spominov ob rujni kapljici in dobrotah, ki so jih pripravile pridne roke svetoduških gospodinj.
A. K.
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
